Varstvo in zdravje pri delu

Spoznajte predavatelja

Marko Perko, dipl. var. ing.
varnostni inženir

Marko Perko ima za sabo deset let izkušenj z vodenjem izobraževanj iz varstva in zdravja pri delu in drugih usposabljanj za varnost pri delu, priprave dokumentacije s področja varstva pred požarom in drugih nalog varnostnih inženirjev.

Varstvo in zdravje pri delu je usposabljanje, ki  je zakonska obveznost. Delodajalec je dolžan zagotoviti vsem svojim delavcem, tudi študentom in dijakom, ter delavcem, ki občasno izvajajo delo pri njemu na podlagi podjemne pogodbe ali drugačne pravno formalne oblike delovnega razmerja, teoretično in praktično usposabljanje in preverjanje usposobljenosti za varno opravljanje dela. Obveznost delodajalcu nalaga Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1).

Delodajalec mora delavca usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, ob razporeditvi na drugo delo, ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki ima lahko za posledico spremembo na področju varnosti pri delu.

Priporočamo vam tudi udeležbo na seminarju Abeceda poslovanja, kjer boste dobili informacije še o drugih obveznostih, povezanih z vodenjem poslov.

Ste se vi ali vaši zaposleni usposabljanja iz varstva in zdravja pri delu že udeležili v nekem drugem podjetju?

Usposabljanje in dokumentacija sta vezana na podjetje, v katerem ste vi ali vaši delavci trenutno zaposleni ali samozaposleni. Zato opravljenega usposabljanja iz varstva in zdravja pri delu pri prejšnjem delodajalcu žal ne morete uveljaviti v novem podjetju. Usposabljanje je vezano na delovno mesto in delodajalca, kjer se delo opravlja. Usposabljanje in preverjanje usposobljenosti pa mora biti opravljeno pred začetkom dela.

Obveznosti samozaposlenih oseb, ki niso delodajalci

Samozaposlena oseba je v skladu s 55. členom ZVZD-1 odgovorna za svojo varnost in zdravje ter tudi za varstvo in zdravje pri delu drugih oseb, na katere lahko vpliva s svojimi dejanji ali opustitvami pri izvajanju delovnega procesa. Zahteve, vezane na varstvo in zdravje pri delu, ki jih mora samozaposlena oseba izvajati (56. do 60. člen ZVZD-1) se izražajo tudi v dolžnosti, da samozaposlena oseba lahko sama ugotavlja morebitna tveganja za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, jih oceni ter posledično v primeru potrebe po izvajanju konkretnih ukrepov za preprečevanje takšnih tveganj te ukrepe opredeli v pisni izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Izjavo o varnosti z oceno tveganja lahko samozaposlena oseba izdela sama. Paziti pa je treba, da se morebitne nevarnosti in tveganja ter sprejemljivost ocenjenega tveganja ugotavljajo strokovno ter da se strokovno opredelijo tudi ukrepi. V kolikor tega samozaposlena oseba ni zmožna zagotoviti sama, je smiselno, da to uredi z zunanjo strokovno osebo.

Zakon nikjer izrecno ne omenja usposabljanja za varstvo pri delu ali zagotavljanja preventivnih zdravstvenih pregledov samozaposlenih oseb, zato po mnenju Inšpektorata RS za delo tega samozaposlenim osebam ni potrebno izvajati.

Vseeno pa na Inšpektoratu opozarjajo, da je glede na prisotne nevarnosti, ki lahko obstajajo pri izvajanju dela samozaposlene osebe (čeprav to ni nikjer neposredno zapisano in zahtevano), ravno tako smiselno, da samozaposlena oseba izvaja tudi posamezne druge ukrepe po ZVZD-1, kot npr. da se samoiniciativno na ustrezen način seznani z nevarnostmi in zagotavljanjem ukrepov za zmanjševanje nevarnosti in vplivov na zdravje ter da se pri tem preveri tudi izpolnjevanje zdravstvenih zahtev za opravljanje takšnega dela. Ni namreč odveč opozoriti na odgovornost in to zlasti do drugih oseb, kar je zapisano v 55. členu ZVZD-1. Lahko pa v primeru poškodbe pri delu omenjeno dokumentacijo zahteva tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje.

V primeru poškodbe na delovnem mestu je lahko neopravljeno usposabljanje iz varstva in zdravja pri delu osnova za izstavitev regresnega zahtevka za povračilo stroškov zdravljenja poškodovanega delavca.