Zastopanje v pravnem prometu

Ste se že kdaj znašli v situaciji, ko pogodbe ali drugega pravnega posla niste mogli skleniti sami in vas je pri sklenitvi zastopala druga oseba? V nadaljevanju pojasnjujemo, kakšna so splošna pravila za zastopanje in kakšen učinek ima dano pooblastilo. Za podrobnejše informacije pa se obrnite na naše pravne strokovnjake.

Informativni izračun plače

Zastopanje v pravnem prometu na splošno

Pri sklepanju pogodb in drugih pravnih poslov lahko naše zastopanje opravi tudi druga oseba. Vsak pravni posel se tako lahko sklene tudi po zastopniku.

Upravičenost za zastopanje običajno temelji na izjavi volje zastopanega – danem pooblastilu. Seveda pa to ni edini primer. Upravičenost za zastopanje namreč lahko temelji tudi na zakonu ali drugem pravnem aktu.

Pogodba ali drug pravni akt, ki ga sklene zastopnik v imenu zastopanega in v mejah pooblastil, bo neposredno zavezovala zastopanega. Tudi druga pravna dejanja zastopnika imajo neposreden pravni učinek za zastopanega.

Pri sklepanju pogodbe je zastopnik dolžan obvestiti nasprotno stranko o tem, da nastopa v imenu zastopanega. Vendar pa ima pogodba pravni učinek za obe stranki tudi tedaj, kadar zastopnik tega ne stori, če je druga stranka vedela ali bi lahko sklepala, da oseba opravlja zastopanje in nastopa kot zastopnik.

Bi se radi podali v svet podjetništva? Ustanovitev podjetja je pri nas povsem preprosta.

Zastopanje v pravnem prometu – prenos in prekoračitev pooblastil

Zastopnik načeloma ne more prenesti svojih pooblastil za zastopanje na neko drugo osebo. Izjemoma pa to lahko stori, če mu okoliščine onemogočajo opraviti posel osebno, interesi zastopanega pa terjajo, da se pravni posel nemudoma opravi.

Če zastopnik svoja pooblastila prekorači, je zastopani v zavezi samo v primeru, če prekoračitev odobri. Odobritev ima v tem primeru učinek za nazaj.

Kadar nasprotna stranka ne ve in tudi ni dolžna vedeti za prekoračitev pooblastil, ima možnost takoj, ko za to izve, podati izjavo, da se ne čuti vezano s pogodbo.

Kadar zastopnik pri zastopanju prekorači pooblastila, zastopani pa tako sklenjenega posla ne odobri, sta zastopnik in zastopani solidarno odgovorna za škodo, ki jo je imela druga stranka, če ni vedela in ni bila dolžna vedeti za prekoračitev pooblastil.

Pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba

Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega, pa zato nima pooblastila, bo neupravičeno zastopanega zavezovala samo, če jo bo pozneje odobril.

Stranka, s katero je taka pogodba sklenjena, lahko zahteva od neupravičeno zastopanega, da se v primernem roku izreče, ali odobrava pogodbo ali ne.

Če neupravičeno zastopani pogodbe ne odobri, se po Obligacijskem zakoniku (OZ) šteje, da pogodba sploh ni bila sklenjena in nima nobenega pravnega učinka.

Lahko pa stranka, s katero je bila pogodba sklenjena, zahteva povrnitev škode od tistega, ki jo je brez pooblastila sklenil. Navedeno pa je mogoče le v primeru, če ob sklenitvi pogodbe ni vedela in ni bila dolžna vedeti, da zastopnik ni imel pooblastila.

Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na [email protected].

Deli na FacebookuDeli na Twitterju