Za vajeništvo se je odločilo 53 dijakov

V letošnjem šolskem letu se je začelo poskusno uvajati vajeništvo. Gre za pilotni projekt, s katerim se določeni izobraževalni programi na določenih šolah izvajajo tudi v vajeniški obliki. Za tovrstno obliko izobraževanja se je letos odločilo 53 dijakov. Z izkazanim interesom pa so na Ministrstvu za izobraževanje, kot pravijo, zadovoljni.

Uvedba novega sistema vajeništva naj bi približala poklicno izobraževanje mladih potrebam delodajalcev. Podjetja bodo namreč imela možnost skozi daljše obdobje spoznavati potencialne kandidate, jih usmerjati in na ta način dobiti tisto, kar zares potrebujejo. Za vajeništvo bo država predvidoma namenila 2,7 milijona evrov.

Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) so nam pojasnili, da gre pri projektu za dodatno vrednost poklicnega izobraževanja, zlasti v smislu praktičnega dela.

“Vajeniška oblika izobraževanja se od obstoječe tako imenovane šolske oblike izobraževanja razlikuje samo v tem, da se večji del izobraževanja izvede pri delodajalcu. V vajeniški obliki izobraževanja se namreč vsaj polovica oziroma 50 odstotkov izobraževalnega programa izvede kot praktično usposabljanje z delom pri delodajalcih (okvirno 56 tednov v treh letih), medtem ko je ta delež v šolski obliki izobraževanja nižji in znaša povprečno 22 oziroma 24 odstotkov.”

Pričakovanja ministrstva ob sprejetju zakona so sicer bila, da se bo v treh letih, kolikor traja pilotni projekt, za vajeništvo odločilo do 200 dijakov na generacijo.

Prijava na izobraževanje

Katere šole so letos poskusno že uvedle vajeništvo, lahko preberete v prispevku Zakon o vajeništvu – prvi vajenci že septembra?.

Vajeništvo ni obvezno

Zakon o vajeništvu določa, da ima vajenec status dijaka, ki se usposablja na delovnem mestu najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa. Vključitev v vajeniško izobraževanje pa ni obvezno ne za dijake, ne za delodajalce.

Na MIZŠ so izpostavili še, da dijak, ki se odloči za vajeništvo, ni oziroma ne bo zaposlen. Kot vajencu mu bo zagotovljeno socialno varstvo, pripadala pa mu bo tudi denarna nagrada. Ta ne bo vplivala na družinske prejemke in socialne transferje družine, torej ne bo slabšala socialnega položaja vajenca oziroma njegove družine.