Ustanovitev d. o. o. za 300 evrov, zdaj obvezno vračilo posojila

Do avgusta 2016 bodo morali vsi podjetniki, ki so za nekaj sto evrov kupili že ustanovljeno družbo z omejeno odgovornostjo (ustanovitev d. o. o.) in imeli zaradi tega v svojih poslovnih knjigah knjiženo posojilo lastnikom oziroma družbenikom do višine ustanovnega kapitala, to posojilo vrniti podjetju.

Avgusta letos je začela veljati novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I), ki v 495. členu pravi, da se v premoženje družbe, ki je potrebno za ohranitev najnižjega zneska osnovnega kapitala, ne štejejo več posojila družbe družbeniku, poslovodji ali njegovemu družinskemu članu. Minimalni osnovni kapital odslej ne bo mogel biti pravzaprav terjatev do družbenika.

Želite brati več?

V knjižici preberite:

• Podjetje bom registriral na točki Vem
• Izbira računovodskega servisa – tek na dolge proge
• Poslovanje brez pravnega strokovnjaka vas lahko veliko stane
• Subvencije za financiranje vaših investicij
• Prodajajte z vsebino
• Pridobivanje sledilcev na družbenih omrežjih
• Dobrodošlica tujim podjetjem in podjetnikom.

Preberite več v brošuri o našem podjetju. 

Eno leto prehoda, nato globe

Vsi, ki so družbo kupili na način, ki je bil pred uveljavitvijo novele že skoraj ustaljen, ali pa so si sami s posojilom izplačali vložena sredstva, ki so potrebna za ustanovitev d. o. o., bodo morali ta sredstva vrniti v enem letu od začetka veljavnosti zakona, določajo prehodne določbe. Vse posojilne pogodbe, s katerimi so si družbeniki »izposodili« vplačan minimalni kapital, so glede na novelo zakona nične.

Če podjetniki posojil ne bodo vrnili družbi, jim grozijo globe – od 1.000 do 6.000 evrov za mikrodružbo, od 2.500 do 15.000 evrov za majhno družbo, od 10.000 do 30.000 evrov za srednjo družbo in od 15.000 do 45.000 evrov za veliko družbo. Kaznovana bo tudi odgovorna oseba pravne osebe, in sicer z od 500 do 4.000 evri.

Denar lahko po vračilu v družbo porabite za poslovanje

Država želi s tako ureditvijo preprečiti veriženje družb. Do zdaj je bilo mogoče z enim osnovnim vložkom v višini 7.500 evrov ustanoviti več družb, ki so takoj nato ostale brez osnovnega kapitala, saj je bil ta posojen družbenikom. To je bilo pravzaprav tudi v nasprotju z namenom ustanovnega kapitala, ki ga potrebujete za ustanovitev d. o. o. in ki naj bi vsaj minimalno zavaroval upnike ter je namenjen poslovanju družbe. Po uveljavitvi novele zakona bo moral minimalni kapital ostati v družbi.

Po mnenju naših pravnikov lahko osnovni kapital družba porabi za tekoče poslovanje oziroma za investicije – lahko ga porabi za nakup osnovnih sredstev, plačilo stroškov ali plač.

Aktivnost se izvaja v okviru projekta "VEM 2015", ki ga financirata RS, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in SPIRIT Slovenija, Javna agencija.