Inšpektorat za delo bo tudi v letošnjem letu dejaven. O splošnih prioritetah inšpektoratov in usmeritvah, ki jim jih je namenila vlada, smo že pisali. Zdaj izpostavljamo področja delovnopravne zakonodaje, ki bodo pod drobnogledom. V zadnjih letih so na Inšpektoratu Republike Slovenije za delo zaznali večje število kršitev na področju plačila za delo. Od tega se več kot tretjina kršitev nanaša na izplačilo regresa, slaba tretjina pa na izplačilo plače (na Nadaljuj z branjem
Tag Archives: zakon o delovnih razmerjih
Ustrezna pogodba o zaposlitvi je pogoj za dober odnos med delavcem in delodajalcem
Vsebina, pogoji za sklenitev in način sklenitve pogodbe o zaposlitvi so opredeljeni v Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1). Dodatno lahko obvezne sestavine opredeljuje tudi morebitna kolektivna pogodba, ki zavezujejo delodajalca, in splošni akti delodajalca. ZDR-1 v 31. členu celo taksativno našteva obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi. To so tiste sestavine, ki jih mora vsebovati vsaka pogodba o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi, ki vsebuje vse v predpisih naštete obvezne Nadaljuj z branjem
Ste slišali za nove predloge, ki obetajo spremembe na trgu dela?
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v javno razpravo poslalo predloge, ki obetajo spremembe na trgu dela. Predlagajo ukrepe za to, da bi se delodajalci lažje odločali zaposlovati za nedoločen čas, da bi delavci imeli večjo socialno varnost ob prenehanju zaposlitve ter večjo pravno varnost zaposlenih na podlagi pogodb civilnega prava ob podanih elementih delovnega razmerja. Prijava na brezplačno izobraževanje Spremembe, ki se dotikajo nekaterih Nadaljuj z branjem
Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu
Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu je veljavna, če delodajalec o nameravanem organiziranju dela pred nastopom dela obvesti inšpektorat za delo. Tako določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 68. členu. Za delo na domu se šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki Nadaljuj z branjem
Sestavine pogodbe o zaposlitvi
Sestavine pogodbe o zaposlitvi, jih poznate? Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je obvezna sestavina tudi datum nastopa dela, čeprav hkrati narekuje, da če datum nastopa dela ni določen, se kot datum nastopa dela šteje datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Z dnem nastopa dela pa se začnejo tudi vse pravice in obveznosti delovnega razmerja ter vključitev v socialno zavarovanje. S tem dnevom se začnejo pravice in obveznosti ter vključenost Nadaljuj z branjem
Kdo so ekonomsko odvisne osebe in kakšne so njihove dolžnosti?
Status ekonomsko odvisne osebe je uredil Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) zato, ker so samozaposlene osebe, ki najmanj 80 odstotkov svojih letnih dohodkov pridobijo od istega naročnika, zaradi svoje ekonomske odvisnosti potrebne zaščite, pojasnjujejo na Inšpektoratu RS za delo (IRSD). Obveznosti ekonomsko odvisne osebe Ekonomsko odvisnim osebam se priznava določen obseg delovnopravnega varstva, te osebe pa so za to upravičenost po zaključku koledarskega ali poslovnega leta dolžne obvestiti naročnika, od Nadaljuj z branjem
Top 3 na Datini lestvici branosti: popoldanski s. p., dnevnice in dodatki
Sobota je čas za pogled nazaj: med top 3 na Datini lestvici branosti so se tokrat znašli članki o popoldanskem s. p. in zaposlitvi delavca, dnevnicah za službeno potovanje ter članek o tem, kateri dodatki za delo ob manj ugodnem delovnem času vam pripadajo. Z zanimanjem ste brali o tem, če lahko popoldanski s. p. zaposluje. Seveda je to mogoče. Četudi niste redni s. p., ste kot popoldanski s. p. Nadaljuj z branjem
Deficitarni poklici mlade privabljajo s štipendijami; rok se izteče v torek!
Deficitarni poklici so tisti poklici, ki niso na razpolago v dovolj veliki količini. Mednje se v zadnjih letih uvrščajo predvsem strokovni poklici, kot so orodjar, pek, zidar, klepar-krovec, pečar, dimnikar. Za deficitarne poklice so na voljo tudi štipendije za dijake, te poklice pa želijo približati mladim tudi na različnih sejmih, ki podpirajo podjetništvo in obrt. Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije tako ponuja štipendije za za deficitarne poklice, Nadaljuj z branjem
Dodatek k plači – Ali vam pripada?
Dodatek k plači Dodatek k plači – gotovo ste se kdaj vprašali, če vam pripada kakšen dodatek. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) navaja več vrst dodatkov; dodatek k plači za nedeljsko delo, dodatek k plači za nočno delo, dodatek k plači za nadurno delo, dodatek k plači za delo na praznik. Posamezne kolektivne pogodbe določajo tudi druge dodatke k plači za delo v delovnem času, ki je za delavce manj Nadaljuj z branjem
Dopust in menjava delovnega mesta
Če se delavec sredi leta odloči za menjavo delovnega mesta, lahko to vpliva na njegov letni dopust. V primeru, da dela del leta pri enem, del leta pa pri drugem delodajalcu, sta mu oba dolžna zagotoviti sorazmerni del dopusta in v skladu s tem sorazmerni del regresa. Vendar pa lahko delavec izgubi pravico kakšnega od dni dopusta, če ni vse leto v delovnem razmerju in ima torej med eno in drugo Nadaljuj z branjem
Prenos podjetja in prezaposlitev delavcev
Vas skrbi prezaposlitev delavcev pri prenosu podjetja? Pravna podlaga za takšen primer je Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), natančneje 75. člen, ki govori o spremembi delodajalca. Delodajalec prenosnik je v tem primeru podjetje, v katerem je bil delavec prvotno zaposlen, prevzemnik pa podjetje, kjer želimo delavca ponovno zaposliti. Za vas smo izpostavili ključne točke 75. člena ZDR-1, ki vas utegnejo zanimati v primeru prenosa podjetja in prezaposlitve delavcev: Če pride Nadaljuj z branjem
Kaj če delavca v času odmora med delovnim časom povozi avto?
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot eno od pravic delavcev predpisuje tudi odmor med delovnim časom in čas odmora med dnevnim delom se, kot pojasnjujejo na Inšpektoratu RS za delo, šteje v delovni čas. Delavec, ki dela polni delovni čas, ima po zakonu pravico do odmora, ki traja 30 minut. Delavci, ki delajo krajši delovni čas od polnega, a najmanj štiri ure na dan, pa imajo pravico do sorazmernega dela Nadaljuj z branjem
Dodatek za deljeni delovni čas
Dodatek za deljeni delovni čas Dodatek za deljeni delovni čas in dodatek za izmensko delo morate delodajalci delavcem zagotoviti le, če vas k temu zavezuje kolektivna pogodba. Zakon teh dodatkov ne predpisuje. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) predvideva dodatke za delo v manj ugodnem času. To le za nočno delo, za nadurno delo, za delo v nedeljo ali na praznike in dela proste dneve po zakonu. A ne določa višine Nadaljuj z branjem
Dopolnilno delo – za dodatnih osem ur na teden k drugemu delodajalcu
Kljub temu, da delavec pri enem delodajalcu že dela 40 ur na teden oziroma ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, lahko izjemoma sklene pogodbo o zaposlitvi še za dodatnih osem ur na teden z drugim delodajalcem. Izjemo oziroma tovrstno dopolnilno delo, kot ga je poimenoval zakonodajalec, določa 147. člen Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Drugo, krajše delovno razmerje z drugim delodajalcem, lahko delavec sklene le s soglasjem Nadaljuj z branjem