Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot eno od pravic delavcev predpisuje tudi odmor med delovnim časom in čas odmora med dnevnim delom se, kot pojasnjujejo na Inšpektoratu RS za delo, šteje v delovni čas. Delavec, ki dela polni delovni čas, ima po zakonu pravico do odmora, ki traja 30 minut. Delavci, ki delajo krajši delovni čas od polnega, a najmanj štiri ure na dan, pa imajo pravico do sorazmernega dela Nadaljuj z branjem
Tag Archives: zakon o delovnih razmerjih
Dodatek za deljeni delovni čas
Dodatek za deljeni delovni čas Dodatek za deljeni delovni čas in dodatek za izmensko delo morate delodajalci delavcem zagotoviti le, če vas k temu zavezuje kolektivna pogodba. Zakon teh dodatkov ne predpisuje. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) predvideva dodatke za delo v manj ugodnem času. To le za nočno delo, za nadurno delo, za delo v nedeljo ali na praznike in dela proste dneve po zakonu. A ne določa višine Nadaljuj z branjem
Dopolnilno delo – za dodatnih osem ur na teden k drugemu delodajalcu
Kljub temu, da delavec pri enem delodajalcu že dela 40 ur na teden oziroma ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, lahko izjemoma sklene pogodbo o zaposlitvi še za dodatnih osem ur na teden z drugim delodajalcem. Izjemo oziroma tovrstno dopolnilno delo, kot ga je poimenoval zakonodajalec, določa 147. člen Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Drugo, krajše delovno razmerje z drugim delodajalcem, lahko delavec sklene le s soglasjem Nadaljuj z branjem
Kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti že deset let ne velja več
Odkar je prenehala veljati Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, delodajalce in delavce pri urejanju medsebojnih razmerij tam, kjer ne veljajo panožne kolektivne pogodbe, zavezuje le še Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), pogodba o delu in splošni akti delodajalca. To je praviloma manj ugodno za delavce, saj lahko vsak nižji akt določa le ugodnejše pogoje zanje in že pridobljenih pogojev z višjim aktom ne more poslabševati z nižjim. Pogodba o Nadaljuj z branjem
Na zaposlitev delavca lahko vpliva javno dostopen Facebook profil
Ko načrtujete zaposlitev delavca, od kandidatov ne smete zahtevati vpogleda v Facebook profil, lahko pa opravijo psihološki test. Podatke iz Facebook profila lahko pri zaposlovanju uporabite le, če so javni, psihološki testi pa se lahko nanašajo le na sposobnosti, ki so zahtevane za opravljanje delovnega mesta, za katerega izbirate kandidata. Zakon o delovnih razmerjih določa splošno načelo, da lahko delodajalec od kandidata, ki se je prijavil na razpis za zaposlitev delavca, Nadaljuj z branjem
Razgovor za zaposlitev mora biti brez prepovedanih vprašanj
Ko povabite kandidate na razgovor za zaposlitev, morate biti pozorni, da jim ne zastavite katerega od t. i. prepovedanih vprašanj. Tako ob zaposlovanju kot v času trajanja delovnega razmerja delodajalec kandidata za zaposlitev oziroma zaposlenega ne sme diskriminirati zaradi narodnosti, rase ali etničnega porekla, nacionalnega ali socialnega porekla, spola, barve kože, zdravstvenega stanja, invalidnosti, vere ali političnega prepričanja, starosti, spolne usmerjenosti, družinskega stanja, članstva v sindikatu in premoženjskega stanja. Na podlagi Nadaljuj z branjem
Minimalna plača in letni dopust
Minimalna plača in letni dopust Minimalna plača in letni dopust – Glede na določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Ali pripada delavcu minimalna plača kljub koriščenju letnega dopusta? Minimalna plača in letni dopust Plačilo za delo po pogodbi Nadaljuj z branjem
Nočni delavci lahko podaljšajo letni dopust
Nočni delavci in pravica do dopusta Nočni delavci – jim pripada več dopusta? Vsak delavec pridobi pravico do letnega dopusta v skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), in sicer s sklenitvijo delovnega razmerja (ne glede na to, ali je pogodba sklenjena za določen ali nedoločen čas, za polni ali krajši delovni čas), za opravljanje pripravništva, javnih del, zagotavljanja dela delavcev drugim uporabnikom ali v drugih primerih atipičnih pogodb o zaposlitvi. Nadaljuj z branjem
Kaj vsebuje pogodba o izobraževanju?
Delavec ima glede na Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) pravico in dolžnost do stalnega izobraževanja v skladu s potrebami delovnega procesa, z namenom ohranitve oziroma širitve sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ohranitve zaposlitve in povečanja zaposljivosti. Ali delodajalec lahko delavcu odredi določeno izobraževanje? Ali delavec lahko odkloni napotitev na izobraževanje? Kakšne so posledice odklonitve? V navedenih primerih delodajalec lahko delavca napoti na izobraževanje, delavec pa nima pravice Nadaljuj z branjem
Inšpektorji v lov za delodajalci, ki zaposlenim ne obračunavajo prispevkov
Temeljna pravica vsakega zaposlenega je, da mu delodajalec za njegovo delo izplača plačo in obračuna ter plača akontacijo dohodnine in prispevke. Kljub mnogim aktivnostim, stalnem in poostrenem nadzoru ter javni objavi nepredlagateljev obračunov je pojav neoddajanja obračunov prispevkov še vedno prisoten, zato bodo Finančna uprava RS in inšpektorji v prihodnjih mesecih izvajali dodatne aktivnosti nadzora pri delodajalcih, ki za svoje zaposlene ne oddajajo obračunov prispevkov za socialno varnost. V letu 2014 Nadaljuj z branjem
Odpoved pogodbe o zaposlitvi: Ko je delavec ali delodajalec ne želita prevzeti
Pravila vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 88. členu. Drugi odstavek navedenega člena določa, da se redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča: praviloma osebno v prostorih delodajalca, s priporočeno pošiljko s povratnico, z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu. Zakon tako primarno uveljavlja pravilo vročanja odpovedi v prostorih delodajalca. Če takšna vročitev zaradi odsotnosti delavca ni mogoča, pa Nadaljuj z branjem
Lažnim podatkom in hudi malomarnosti sledi izredna odpoved pogodbe (1. del)
Delavec in delodajalec lahko izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni z zakonom, in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora pogodbena stranka podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih Nadaljuj z branjem
Pravica do odmora nekaterim zaposlenim ne pripada
Pravica do odmora in pravica do počitka med dvema delovnimi dnevoma je določena z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1). Koliko odmora med delovnim časom pripada delavcu? Delavec, ki dela polni delovni čas, ima pravico do odmora med dnevnim delom v trajanju 30 minut. Delavec, ki dela krajši delovni čas (bodisi po dogovoru z delodajalcem ali na podlagi posebnih predpisov) ima pravico do odmora v sorazmerju s časom, prebitim na delu, vendar Nadaljuj z branjem
Ob izpolnjevanju posebnih kriterijev se število dni dopusta poveča
V prvem delu smo pisali o pravicah delavcev glede koriščenja letnega dopusta, ki jih imajo glede na Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). V drugem delu pišemo o pravicah glede daljšega oziroma krajšega letnega dopusta. Kdaj ima delavec pravico do daljšega letnega dopusta od minimalnega? Minimalni letni dopust v trajanju 4 tednov se poveča za ustrezno število dodatnih dni, če delavec izpolnjuje posebne kriterije. Nekatere od teh kriterijev določa že zakon Nadaljuj z branjem