Pridobitna in nepridobitna dejavnost mora biti razmejena
Pridobitna in nepridobitna dejavnost društva, zavoda ali druge organizacijske oblike se razdeli tudi znotraj poslovnih knjig. Razdelitev pomembno vpliva na obdavčitev posamezne organizacije, saj se od nepridobitnih dejavnosti davek na dobiček ne plačuje. Za pomoč katero obliko podjetja ustanoviti, se lahko obrnete na naše pravne svetovalce. Pokličite nas na 01 600 1530 ali nam pišite na elektronski naslov [email protected].
Pravilnik določa kriterije za pravilno opredelitev
Potrebujete davčno svetovanje? Rezervirajte si termin na 01 600 1530 in zahtevajte ponudbo
Sabina Dimnik, Data
Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti je podlaga za pravilno razumevanje in pravilne opredelitve kaj sta pridobitna in nepridobitna dejavnost posamezne organizacije.
Vas zanima kako odpreti s.p. ali d.o.o.?
Razne neprofitne organizacije kot so zavodi, društva, fundacije itd. so prvotno ustanovljene za namene opravljanja tako imenovane nepridobitne dejavnosti. Pozneje se običajno med poslovanjem pojavijo potrebe po storitvah ali dobavah blaga, ki sodijo v pridobitno dejavnost. Te postanejo večkrat nujne, da lahko uresničujejo svoj prvotni cilj in namen, ki je opredeljen v ustanovitvenih listinah. Bistveno je (oziroma naj bi bilo) delovanje brez namena ustvarjanja dobička, ter da je pridobitna in nepridobitna dejavnost ločeno prikazana.
Pridobitna in nepridobitna dejavnost se skladno z merili Pravilnika razdeli tudi v poslovnih knjigah, kjer ločimo prihodke.
Med najpogostejše prihodke iz naslova nepridobitne dejavnosti štejemo:
- donacije (fizičnih ali pravnih oseb), brez obveznosti vračila,
- članarine (fizičnih ali pravnih oseb), v kolikor ne predstavljajo plačilo storitev/blaga,
- volila in dediščine (fizičnih ali pravnih oseb),
- sredstva za izvajanje javne službe iz javnofinančnih virov (proračunska sredstva),
- namenska javna sredstva.
Nekaj primerov prihodkov iz pridobitne dejavnosti:
- prodaja blaga (spominki, hrana, pijača, knjige …),
- prodaja storitev (strežba hrane in pijače, organizacija dogodkov, reklamiranje…),
- oddajanje v najem,
- prodaja osnovnih sredstev,
- srečelovi,
- dividende,
- obresti (razen pozitivnih obresti na TR in obresti za vezane vloge do vključno 1.000 evrov/letno).
Med prihodke pridobitne dejavnosti se upoštevajo dohodki, ki jih organizacije prejmejo ali za prodajo blaga ali opravljeno storitev, ki sicer pomeni tržno dejavnost. Opravljanje te povzroči znatno izkrivljanje konkurence (v primerjavi z drugimi gospodarskimi subjekti, ki plačujejo davek od dobička). Sorazmerno z ugotovljenimi prihodki (koliko je enih in koliko drugih), se ugotavljajo tudi stroški in odhodki, ki znižajo davčno osnovo za davek. Ključno je torej razmejiti kaj sta pridobitna in nepridobitna dejavnost.
Pridobitna in nepridobitna dejavnost in davčna obravnava
Pridobitna in nepridobitna dejavnost vpliva na davčno obravnavo. Podlago za obdavčitev ali oprostitev najdemo v Zakonu o davku do dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). V 9. členu navaja, da so zavezanke za davek tudi pravne osebe, kot so zasebni zavodi, ustanove, politične stranke, verske skupnosti, zbornice, društva ter tudi nekateri javni zavodi, agencije, ipd..
Želim se prijaviti na e-novice
Glede na že omenjeni ZDDPO-2 je torej razumeti, da pridobitna in nepridobitna dejavnost vplivata na davčno osnovo za davek tako, da davka na dobiček ni potrebno plačevati le določenim organizacijam. Tistim, ki so ustanovljene za opravljanje nepridobitne dejavnosti in dejansko poslujejo skladno z namenom ustanovitve, kar je razvidno tudi iz ustanovnih listin, davka ni potrebno plačati. Tiste organizacije, ki ne izpolnjujejo pogojev morajo obračunati in plačati davek enako kot npr. gospodarske družbe (d.o.o.).
