Omejitve kreditiranja – 1. novembra 2019 so pričela veljati novi pogoji za odobritev kreditov. Spremenjene pogoje kreditiranja določa Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva. ZBS, GZS in OZS so poslali poziv za sprostitev omejitve kreditiranja.
Na vašo kreditno sposobnost med drugim vplivajo tudi mesečni prihodki. Banki boste morali pripraviti plačilne liste. Ali ste prepričani, da vaša plačilna lista vsebuje vse potrebne podatke? Naši računovodski svetovalci bodo poskrbeli za rešitev vaših dilem! Pišite nam na [email protected]!
Omejiti so želeli stanovanjske in običajne potrošniške kredite
Potrebujete računovodsko svetovanje?
Sabina Dimnik, Data
1. novembra je Svet Banke Slovenije izdal Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva. Glavni namen omejitve kreditiranja je omejiti stanovanjske in predvsem običajne potrošniške kredite. Omejitve kreditiranja morajo upoštevati vse banke in hranilnice ter podružnice tujih bank, ki poslujejo v Sloveniji. Omejitve kreditiranja pa ne veljajo za lizing družbe in druga podjetja, ki izvajajo dejavnosti potrošniškega kreditiranja (in niso banke) ter za banke v tujini.
Kakšne so bile spremembe za omejitve kreditiranja?
Ročnost (obdobje odplačila kredita) za potrošniške kredite zaradi makrobonitetnih omejitev kreditiranja ne sme presegati 7 let. Daljša ročnost je mogoča le pri stanovanjskih kreditih in določenih izjemah, določenih v 5. členu Sklepa. Spremenili so tudi zneske prihodka, ki morajo ostati kreditojemalcu po plačilu obroka kredita. Banka lahko potrošnika kreditira do največ 50 % mesečnega prihodka. Če je prihodek višji od 2-kratnika minimalne bruto plače, se znesek nad 2-kratnikom lahko obremeni do največ 67 %. Kreditojemalcu mora pri tem ostati vsaj 76 % minimalne bruto plače. Znesku je treba dodati še znesek za preživljanje družinskih članov. Na otroka v dvostarševski družini ta znaša 237,27 evra, na otroka v enostarševski družini pa 309,68 evra.
Pozvali k sprostitvi omejitve kreditiranja
Banke so že od uvedbe sklepa dalje ocenjevale, da bodo omejitve kreditiranja imele širše posledice in neposredno vplivale na ogromno število ljudi. Med drugim naj bi se zato znižal življenjski standard, omejitev zasebne potrošnje pa naj bi negativno vplivale tudi na rast BDP. Vse to naj bi močno povišalo izpostavljenost tveganju finančne stabilnosti.
Združenje bank Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije so poslali pismo, v katerem pozivajo k sprostitvi omejitve kreditiranja. Za to so se odločili zaradi presežnih učinkov ukrepa na posojilno aktivnost prebivalstva. Prišlo je namreč do drastičnega znižanja kreditiranja prebivalstva – tako stanovanjskega, še bolj pa potrošniškega. Medletna rast potrošniških posojil se je junija letos znižala na minus 1,7 odstotka. Letna rast stanovanjskih posojil se je upočasnila za polovico. Kljub temu, da primerjava med najemninami in odplačilom obroka kredita za enakovrstno stanovanje trenutno kaže v prid kreditu, mnogi prebivalci zaradi zaostritev tega ne morejo pridobiti – plačujejo pa najemnine v primerljivi višini, kot bi znašal obrok kredita.
Preverite še naša članka, v katerih pojasnjujemo, kako je na izračun kreditne sposobnosti vplivala epidemija in kako je z odlogom kreditov.
Potrebujete davčni nasvet? Rezervirajte si termin pri našem davčnem svetovalcu! Pišite nam na [email protected].
Deli na FacebookuDeli na Twitterju
