Odsotnost z dela zaradi bolezni ne vpliva na koriščenje letnega dopusta

Letni dopust določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). V nadaljevanju vam predstavljamo najpogostejša vprašanja in odgovore v zvezi z koriščenjem letnega dopusta.

Kdaj se pridobi pravica do letnega dopusta? Ali ima vsak delavec pravico do letnega dopusta?

Vsak delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja, ne glede na to, ali je pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen ali nedoločen čas, za polni ali krajši delovni čas, za opravljanje pripravništva, javnih del, zagotavljanja dela delavcev drugim uporabnikom ali v drugih primerih atipičnih pogodb o zaposlitvi.

Nova zakonska ureditev drugače od prejšnje ureja vprašanje, kdaj delavcu pripada celotni ali kdaj samo sorazmerni del letnega dopusta. Prej je veljalo, da gre celotni letni dopust delavcu, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja v trajanju šestih mesecev; po novem pa gre delavcu v primeru, ko ima v posameznem koledarskem letu zaposlitev krajšo od enega leta, le sorazmerni letni dopust v trajanju 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Tak delavec, ki ima v prvem letu zaposlitve pri delodajalcu pravico le do izrabe sorazmernega letnega dopusta, pa pridobi pravico do izrabe letnega dopusta za naslednje koledarsko leto že ob začetku naslednjega koledarskega leta.

Delodajalec je dolžan delavce najkasneje do 31. marca za tekoče leto obvestiti o odmeri letnega dopusta.

Ali ima pravico do letnega dopusta tudi delavec, ki je v času zaposlitve odsoten zaradi bolezni ali poškodbe, materinskega ali starševskega dopusta? Ali je kakšna razlika, če takšna odsotnost traja samo del ali celotno koledarsko leto?

Na pridobitev pravice do letnega dopusta ne vpliva dejstvo, ali je v obdobju zaposlitve delavec tudi dejansko opravljal delo ali pa je bil opravičeno odsoten z dela (zaradi bolniške, materinskega ali starševskega dopusta, izobraževanja ali drugih osebnih okoliščin). Tudi v tem primeru ima pravico do letnega dopusta, ker zakon veže pogoj na trajanje zaposlitve in ne na dejansko opravljanje dela v tem času. Na to ne vpliva niti dejstvo, ali je takšna odsotnost trajala samo del koledarskega leta ali celotno koledarsko leto.

Dejstvo, da letni dopust ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi delavčeve odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, materinskega ali starševskega dopusta, pa daje delavcu pravico, da lahko izrabi ves neizrabljen dopust do 31. decembra naslednjega leta.

Koliko dni letnega dopusta minimalno pripada delavcu?

V posameznem koledarskem letu znaša celotni minimalni letni dopust po zakonu najmanj štiri tedne, ne glede na to, ali je pogodba o zaposlitvi sklenjena za polni ali krajši delovni čas. Ker imajo delavci različno razporeditev delovnih dni v tednu, zakon določa, da je od tega odvisno tudi minimalno število dni letnega dopusta. Minimalno trajanje štirih tednov se preračuna po številu delovnih dni v delovnem tednu, ki po razporedu delovnega časa velja za posameznega delavca.

To pomeni, da ima

• delavec, ki ima petdnevni delovni teden, pravico do minimalnega dopusta 20 dni (4 x 5 dni),
• delavec, ki ima razporejeno delo na štiri delovne dni na teden 16 dni (4 x 4 dni),
• delavec, ki ima šest-dnevni delovni teden pa 24 dni (4 x 6 dni) minimalnega letnega dopusta.

Zakon ne določa natančnejših pravil za preračun v primerih, ko ima delavec neenakomerno razporeditev delovnega časa, tako da na primer en teden dela 6 dni, naslednji teden pa 4 delovne dni na teden. V takem primeru se praviloma izhaja iz povprečne razporeditve števila delovnih dni na teden v določenem obdobju, natančnejše metode pa praviloma oblikujejo v praksi delodajalci sami. Letni dopust za posameznega delavca se izračuna tako, da se najprej odmeri minimalno število dni letnega dopusta in se nato prištevajo dodatni dnevi glede na kriterije, ki jih vsebuje že zakon sam ali pa so določeni v veljavnih kolektivnih pogodbah, kot je to natančneje obrazloženo v drugem delu članka.

Podjetnike, ki želijo v svojem podjetju angažirati novo osebo,  pa ne razmišljajo o pogodbi o zaposlitvi za novega »sodelavca«, ampak bi z osebo radi sodelovali na drug način vabimo na naš seminar Poznate vse oblike dela in zaslužka ter njihovo obdavčitev?

Prijava na seminar

Pripravila: Anja Grahek