Neveljavnost pogodb – ničnost ali izpodbojnost?

Neveljavnost pogodb, kdaj?

Pogodba je pravni posel (pravno dejanje), s katerim se ustanovijo, prenehajo ali se spremenijo pravna razmerja med pogodbenimi strankami. Za nastanek pogodbe je potrebno, da se stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Pri nekaterih pogodbah zakonodaja za njihovo veljavnost zahteva posebno obličnost (npr. pisna oblika, notarski zapis), medtem ko je pri drugih dovolj že ustni dogovor med strankama.

Informativni izračun plače

Vsaka sklenjena pogodba pa ni nujno tudi veljavna. Naša zakonodaja ureja neveljavnost pogodb, in sicer:

• ničnost (absolutna neveljavnost pogodbe) in
• izpodbojnost (relativna neveljavnost pogodbe).

Da bi se izognili kasnejšim nevšečnostim, je priporočljivo sestavo pogodbe zaupati pravnemu strokovnjaku.

Pogodba s spleta privlačna, a nevarna bližnjica.

Kdaj je pogodba nična in kdaj izpodbojna?

O ničnosti pogodbe govorimo, kadar ta nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom.  To pomeni neveljavnost pogodb. Razen, če namen kršenega pravila odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali pa če zakon v posameznem primeru predpisuje kaj drugega.

Če je nično zgolj katero izmed pogodbenih določil, ni nujno nična tudi sama pogodba. Ta bo kljub temu veljavna, če lahko obstane tudi brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena.

O izpodbojnosti pogodbe pa govorimo:

• če jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna (npr. mladoletniki med 15. in 18. letom),
• če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje stranka (pogodba, ki je sklenjena v zmoti, na podlagi grožnje ali prevare) ali
• če tako določa kateri izmed zakonskih predpisov.

Bi se radi podali v svet podjetništva? Ustanovitev podjetja je pri nas povsem preprosta.

Posledice ničnosti in izpodbojnosti?

Pogodba, ki je nična, je absolutno neveljavna od samega začetka. Torej gre za neveljavnost pogodb. Če je pogodba nična, tudi ne bo postala veljavna, če prepoved ali kakšen drug vzrok ničnosti pozneje preneha. Na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti in se lahko nanjo sklicuje vsaka zainteresirana oseba. Če se ugotovi ničnost pogodbe, mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe. Če to ni mogoče, pa mora dati ustrezno denarno nadomestilo. Pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne.

Če je pogodba izpodbojna, lahko pogodbena stranka zahteva, da se razveljavi. Razveljavitev pogodbe lahko zahteva samo stranka, v katere interesu je določena izpodbojnost. Takšna pogodba bo torej veljavna tako dolgo, dokler se ne razveljavi. Zainteresirana stranka se mora na izpodbojnost pogodbe posebej sklicevati, saj sodišče razlogov izpodbojnosti ne bo upoštevalo po uradni dolžnosti. Če je bilo na podlagi izpodbojne pogodbe, ki je bila razveljavljena, kaj izpolnjeno, je treba to vrniti. Če to ni mogoče, pa je treba dati ustrezno denarno nadomestilo. Pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s pretekom enega leta od dneva, ko je upravičenec zvedel za razlog izpodbojnosti, oziroma enega leta od prenehanja sile. V vsakem primeru pa ta pravica preneha s pretekom treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.