Kdaj je stavka neupravičena?

V splošnem velja, da če delavci s stavko ne zahtevajo stvari, ki jim pripadajo na podlagi delovnopravne zakonodaje, kolektivne pogodbe ali pogodb o zaposlitvi, je stavka neupravičena.

Stavka torej, za katero se delavci odločijo, da bi vplivali na odločitve poslovodstva, ki ne vplivajo na njihove ekonomske in socialne pravice ter interese, ki izhajajo iz dela, ni upravičena, menijo tudi v naši pravni službi. Če delodajalec sprejme poslovne odločitve, ki ne kršijo pravic delavcev iz delovnopravne zakonodaje, kolektivne pogodbe, aktov delodajalca ali pogodb o zaposlitvi, je stavka neupravičena.

Pravico do stavke sicer delavcem daje 77. člen slovenske Ustave, ki preprosto pravi, da imajo delavci pravico do stavke, vendar se lahko ta, če to zahteva javna korist, z zakonom omeji.

Natančneje pravico do stavke opredeljuje že več kot četrt stoletja star Zakon o stavki; dosedanji poskusi za sprejetje novega zakona pa še niso obrodili sadov.

Po definiciji iz tega zakona je »stavka organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela«.

Zakon pravi, da se lahko stavka začne na pobudo sindikalne organizacije ali s sklepom večine delavcev, napovedana pa mora biti najmanj pet dni pred začetkom. V vmesnem času si mora stavkovni odbor prizadevati za rešitev nastalega spora.

Prijava na izobraževanje

Če se delavci vseeno odločijo za stavko, ki ni upravičena, npr. zaradi neke konkretne poslovne odločitve delodajalca – poslovodstva ali lastnikov – s katero se ne strinjajo, pa jim nanjo ne daje morebitnega vpliva kolektivna pogodba (ta lahko določa udeležbo delavcev pri upravljanju podjetja), gre za stavko v nasprotju z zakonom o stavki.

Kaj pomeni, če je stavka neupravičena?

Ta sicer v 13. členu določa, da organiziranje in udeležba v stavki pod zakonskimi pogoji ne pomeni kršitve delovne obveznosti, zato ne sme biti podlaga za začetek postopka za ugotavljanje disciplinske in materialne odgovornosti delavca in ne sme imeti za posledico prenehanje delovnega razmerja. Dalje pravi, da delavec, ki sodeluje v stavki, uveljavlja temeljne pravice iz delovnega razmerja, razen pravice do nadomestila osebnega dohodka. Materialno nadomestilo lahko delavec uveljavlja le, če to predvideva kolektivna pogodba (za gospodarske dejavnosti ta ni v veljavi že od leta 2005 dalje) ali splošni akt.

Prijava na izobraževanje

Hkrati pa zakon dodaja – in to se nanaša ravno na primer, ko bi delavci stavkali neupravičeno –, da organizatorjev stavke oziroma udeležencev v stavki v nasprotju s tem zakonom ta ne ščiti pred disciplinskim postopkom, materialno odgovornostjo ali pred prenehanjem delovnega razmerja.

Potrebujete pravno svetovanje? Naša pravna služba odgovarja na vaša pravna vprašanja,  pripravlja pravne dopise, interne akte, pogodbe in vam pomaga pri vseh ostalih pravnih zagatah, pred katerimi se znajdete v podjetništvu. Pokličite nas na 01 600 1530 ali pa nam pošljite elektronsko pošto na [email protected].