Kaj lahko delodajalec zahteva od kandidata za zaposlitev?

Ali veste, kaj vse lahko delodajalec zahteva in česa ne sme, ko je v fazi zaposlovanja novega delavca? Delodajalec pod določenimi pogoji lahko preveri podatke svojih bodočih zaposlenih tudi pri njihovih prejšnjih delodajalcih. Spraševanje in poizvedovanje o osebnih podatkih kandidata, kot so zakonski stan in načrtovanje nosečnosti, pa zakon prepoveduje.

Delodajalec kandidatov na razgovoru o zakonskem stanu ali načrtu nosečnosti ne sme spraševati

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) daje pravno podlago temu, da delodajalec zahteva, da kandidat predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela. Delodajalec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi od kandidata ne sme zahtevati podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, o nosečnosti, o načrtovanju družine oziroma drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Nadalje zakon piše, da morebitne prej omenjene zasebne informacije kandidata ne smejo vplivati na sklenitev pogodbe o zaposlitvi, prav tako je delodajalcu prepovedano izpostavljati dodatne pogoje v zvezi s prepovedjo nosečnosti ali odlogom materinstva ali z vnaprejšnjim podpisom odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca.

Pri zaposlovanju lahko delodajalec preizkusi znanja oziroma sposobnosti kandidatov za opravljanje dela – ta se morajo neposredno nanašati na delo, za katerega se sklepa pogodba –, da bi ugotovil, kakšno je kandidatovo zdravstveno stanje, pa ga lahko na svoje stroške napoti tudi na predhodni zdravstveni pregled. Kandidat na vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem, ni dolžan odgovarjati, še piše v ZDR-1.

Kdaj lahko delodajalec zahteva potrdilo o nekaznovanju?

Urad informacijskega pooblaščenca opozarja, da je podatek, ali je nekdo vpisan ali izbrisan iz kazenske evidence (podatek o nekaznovanosti) ter podatek o vpisu ali izbrisu iz evidence prekrškov, občutljiv osebni podatek. Za občutljive osebne podatke Zakon o varnosti osebnih podatkov (ZVOP-1) določa strožje pogoje obdelave, in sicer se lahko občutljivi osebni podatki obdelujejo le, če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov, če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa. Zakon za te podatke zahteva tudi strožje zavarovanje, kar pomeni, da se nepooblaščenim osebam do njih dostop onemogoči. 

Kaj lahko delodajalec zahteva?

• Pridobivanje in obdelava osebnih podatkov s strani delodajalca mora potekati ob upoštevanju načela sorazmernosti (denimo, neprimerno bi bilo za zasedbo delovnega mesta snažilke v kulturni ustanovi preverjati njeno finančno stanje, predhodne zaposlitve itd.)

Pisali smo tudi o tem, kako je urejena obdelava osebnih podatkov v zasebnem sektorju.

• Delodajalec naj ne bi zahteval soglasja od kandidatov za zaposlitev, lahko pa jim da možnost, da sami predložijo podatke in dokazila, ki so potrebna za dokazovanje izpolnjevanja določenih pogojev za zasedbo delovnega mesta.

• Delodajalec naj ne bi vnaprej preverjali vseh podatkov, ki jih navedejo vsi kandidati za zaposlitev. Od vseh sicer lahko zahtevajo predložitev dokazov o izpolnjevanju pogojev, sorazmerno pa bi bilo, da podatke oziroma dokazila preverijo pri tistih, s katerimi bodo sklenili delovno razmerje, ne pa od vseh kandidatov vnaprej.

• Naknadno preverjanje že zaposlenih (npr. čez nekaj let ali ob sumu pojava varnostnih zadržkov) glede varnostnih zadržkov je po mnenju urada informacijske pooblaščenke mogoče, če so bili zaposleni o tem vnaprej obveščeni.

• Pridobivanje podatkov o prejšnjih delodajalcih bi bilo dopustno, če se navezuje na izpolnjevanje določenih pogojev za zasedbo konkretnega delovnega mesta, so še zapisali na uradu.

Delodajalci, ste prepričani, da poznate vso zakonodajo, ki jo morate poznati ob vstopu v podjetniški svet?

Prijava na izobraževanje

Deli na FacebookuDeli na Twitterju