Go to Top

Jubilejne nagrade – do katere višine so neobdavčene po novem?

Jubilejne nagrade

Jubilejne nagrade so nagrade in spodbude preko katerih lahko delodajalec nagradi zaposlene. Ali so jubilejne nagrade zakonsko obvezne? Kako se jih določi? Kdaj se jih (lahko) izplača? Do katere višine so po novem jubilejne nagrade neobdavčene? Imate glede jubilejne nagrade kakšna vprašanja? V našem podjetju vam lahko v okviru plačljivega strokovnega svetovanja vam lahko svetujejo naši pravni in davčni svetovalci! Za termin svetovanja se lahko dogovorite na 01/600-1530! Na tej številki pa lahko rezervirate tudi termin za ustanovitev podjetja (s.p. ali d.o.o.)!

Tudi popoldanski s.p. lahko odprete pri nas!

Ali jubilejne nagrade pripadajo vsem?

Jubilejna nagrada ne spada med pravice, ki so določene v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). To pomeni, da ta ne pripada vsem zaposlenim pri vseh delodajalcih. Jubilejne nagrade namreč pripadajo zaposlenim, za katere to določa kolektivna pogodba. Če za delodajalca ne velja nobena kolektivna pogodba, lahko jubilejno nagrado določi delodajalec (ki to želi) v internem aktu. Če potrebujete pomoč pri izdelavi internih aktov, vam lahko te pripravijo naši pravniki. Za ponudbo lahko pišete na [email protected]. Tudi, če imate dileme glede izplačila jubilejne nagrade se lahko posvetujete z našimi pravnimi ali davčnimi svetovalci!

Pretvorite vašo bruto plačo v neto!

pravno svetovanje

 Kaj morate vedeti, če želite poslovati kot normiranec sp?

Kdaj se izplačuje?

Jubilejne nagrade se lahko izplačajo za 10, 20, 30 in 40 let delovne dobe. Lahko so izplačane za skupno delovno dobo ali za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. V prvem primeru gre za nagrajevanje vključenosti zaposlenega v delovni proces (oz. za delovno dobo). V drugem primeru pa gre za nagrajevanje zaposlenega za lojalnost določenemu delodajalcu.

Preberite tudi – Dohodninska lestvica 2023, kaj se je spremenilo?

Jubilejna nagrada in obdavčitev po novem

Nedavno je prišlo do nekaterih sprememb Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. In sicer se jubilejna nagrada po novem ne všteva v davčno osnovo do višine:

  • Za 10 let delovne dobe – 30 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračune na mesec (prej 460 evrov) ;
  • Za 20 let delovne dobe – 45 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračune na mesec (prej 689 evrov);
  • Za 30 let delovne dobe – 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračune na mesec (prej 919 evrov);
  • Za 40 let delovne dobe – 75 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračune na mesec (prej 919 evrov).

Pri določanju zneska povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji se upošteva podatek Statističnega urada Republike Slovenije (Surs).

Če je bila delojemalcu izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo, se pri istem delodajalcu kasneje izplačane jubilejne nagrade za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu vštevajo v davčno osnovo. Če je bila delojemalcu izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, se pri istem delodajalcu kasneje izplačane jubilejne nagrade za skupno delovno dobo vštevajo v davčno osnovo.

Ostanite na tekočem: prijavite se na naše e-novice!

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja