Družbenik v doo in popoldanski sp

Družbenik v doo

Družbenik v doo, če ta oseba ni hkrati tudi poslovodna oseba doo, in je zavarovana iz drugega naslova (npr. da je zaposlena in mu socialne prispevke plačuje delodajalec), lahko odpre popoldanski s. p. Seveda ob predpostavki, da ni davčni dolžnik ter ni v postopku likvidacije.

Družbenik v doo, a ne hkrati poslovodja, lahko odpre popoldanski sp

Poglejmo si primer. Imamo osebo, ki je le družbenik v doo, nekdo drug pa je poslovodja družbe.  Če je ta družbenik zavarovan iz naslova zaposlitve za polni čas in mu delodajalec plačuje prispevke za socialno zavarovanje, potem lahko registrira popoldanski s.p.

Pisali smo že o tem, da tiste fizične ali pravne osebe, ki nimajo poravnanih davčnih obveznosti, ne morejo odpreti podjetja oziroma registrirati polnega ali popoldanskega s p.

Prijava na izobraževanje

Če oseba, v našem primeru je to družbenik v doo, ni zaposlena za polni delovni čas in je denimo zavarovana kot občan, popoldanskega sp ne more odpreti. Spomnimo, prvi pogoj za to, da oseba odpre popoldanski sp je ta, da je pri delodajalcu zaposlena za polni delovni čas, tj. 40 ur na teden. Ta oseba pa seveda lahko registrira redni sp in iz tega naslova plačuje polne socialne prispevke. Ti od aprila dalje znašajo 341,20 evra mesečno.

Kot verjetno že veste, lahko med popoldanskim in rednim s. p. tudi prehajate. Če ta prehod iz popoldanskega v redni s. p. naredite v 24 mesecih od vašega prvega vpisa v poslovni register, lahko v času rednega s. p. uveljavljate nižje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Družbenik v doo in obvezna socialna zavarovanja

Obvezno zavarovanje iz naslova lastništva družbe traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register kot družbenik v doo in poslovodna oseba do dneva izbrisa.

Prijava na izobraževanje

Družbeniki plačujejo prispevke od zavarovalne osnove. Zavarovalna osnova, ki jo določa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), je določena v višini dobička zavarovanca, kamor sodijo vsi prejemki, prejeti za opravljanje poslovodne funkcije in dela.

Najnižja osnova za prispevke za družbenike znaša:

• v letu 2014: minimalna plača,
• v letu 2015: znesek 65 odstotkov  zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec (v nadaljevanju: PP),
• v letu 2016: 70 odstotkov  PP,
• v letu 2017: 75 odstotkov  PP,
• v letu 2018: 80 odstotkov  PP,
• v letu 2019:85 odstotkov  PP,
• v letu 202o: 90 odstotkov PP.

Najvišja osnova za prispevke za družbenike od leta 2014 dalje znaša 3,5-kratnik PP (350 odstotkov PP/mesec).

Imate pravno vprašanje? Za individualno svetovanje pri naših strokovnjakih se lahko naročite na [email protected] ali jih pokličete na 01 600 1530.

Prijava na izobraževanje