Dokup zavarovalne dobe za predčasno upokojitev

Dokup zavarovalne dobe je resna alternativa za mnoge

Dokup zavarovalne dobe vam daje možnost za predčasno upokojitev, ki jo veljavna pokojninska zakonodaja še vedno omogoča. Kakšne so torej vaše možnosti, če razmišljate, da bi se upokojili kakšno leto prej, preden boste izpolnili pogoje za starostno upokojitev?

Informativni izračun plače

Dokup zavarovalne dobe je možen za največ pet let

Zavarovanec si lahko za izpolnitev pogojev za upokojitev ali za ugodnejšo odmero pokojnine dokupi največ pet let, a za dokup je treba odšteti precej več kot pred leti. Dokup enega leta zavarovalne dobe namreč stane skoraj 5.000 evrov. Za tiste, ki imajo boljše plače, pa še več. Poleg tega pa bo dokupljena doba vplivala tudi na višino pokojnine.

Dokupljena doba je obdobje, ki se šteje v zavarovalno dobo ob pogoju plačila prispevkov. Kot vemo, je namreč pravica do starostne pokojnine odvisna od dopolnitve določene starosti in zavarovalne dobe, pokojninske dobe oziroma pokojninske dobe brez dokupa.

Skladno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je omogočen le dokup fiktivnega obdobja z namenom izpolnitve pogojev ali ugodnejše odmere pokojnine, vendar največ do pet let. Obdobja dokupa tako ni več treba dokazovati.

Po določbah prej veljavnega ZPIZ-1 je bilo mogoče dokupiti dejanska obdobja, v katerih je zavarovanec izpolnjeval določene pogoje (npr. obdobje zaključenega dodiplomskega ali podiplomskega študija, služenje vojaškega roka ipd.) in tudi fiktivna obdobja.

Preberite tudi: Dodatek za delovno dobo

Kdo si lahko dokupi zavarovalno dobo?

Dokup zavarovalne dobe je omogočen zavarovancu (oseba, ki je prijavljena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri zavodu) in uživalcu pokojnine. Zavarovalne dobe ne morejo dokupiti osebe, ki niso obvezno zavarovane pri zavodu oziroma niso uživalci pravic pri zavodu.

Možnost dokupa je tako dana izključno kot dodatna ugodnost osebam, ki že vplačujejo v sistem kot aktivni zavarovanci ali pa so uživalci pravic iz obveznega zavarovanja, razlagajo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz).

Kako izračunamo ceno meseca dokupa?

Pri dokupu let se upošteva zadnje polno leto, ko je zavarovanec prejemal plačo. To leto naj bi bilo realen pokazatelj tega, koliko prihodkov je imel zavarovanec, preden je oddal vlogo za dokup zavarovalne dobe.

Regres za upokojence 2021

Na Zpizu so pojasnili, da se cena za vštetje enega meseca izračuna po naslednji formuli:

• bruto plača (povečana za odstotek uskladitev pokojnin) X stopnja prispevka za obvezno zavarovanje (24,35 odstotka)

Osnova za obračun prispevka za splošni dokup je torej povprečna mesečna bruto plača zavarovanca iz koledarskega leta pred vložitvijo zahteve, ki je povečana za odstotek porasta pokojnin do zadnjega dne v mesecu, v katerem je vložena zahteva.

V kolikor bi bila navedena bruto plača zavarovanca nižja, kot je povprečna bruto plača na zaposlenega v Sloveniji za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem je vložena zahteva, se upošteva slednja. Ta osnova velja tudi za brezposelne zavarovance, ki so prijavljeni pri Zavodu RS za zaposlovanje.

• PRIMER: povprečna mesečna bruto plača za december 2016 je znašala 1.653,67 evra x 0,2435 = 402,67 evra (en mesec), 4.832,02 evra eno leto dokupa – najnižja cena

Regres – koliko in do kdaj izplačilo v letu 2021

Osnove za dokup so se po spremembi zakonodaje leta 2013 zvišale, kar je razvidno iz spodnje tabele. To je tudi eden izmed razlogov, da se ljudje ne odločajo za to, da bi se upokojili prej.

Osnove za dokup pokojninske dobe

Leto	Povprečna mesečna bruto plača	Osnova za izračun	Prispevna stopnja	Cena mesečnega dokupa	Cena letnega dokupa
2011	1.524,65	914,79	24,35	222,75	2.673,02
2012	1.525,47	915,282	24,35	222,87	2.674,45
2013	1.523,18	1523,18	24,35	370,89	4.450,73
2014	1.540,25	1540,25	24,35	375,05	4.500,61
2015	1.555,89	1555,89	24,35	378,86	4.546,31
2016	1.584,66	1584,66	24,35	385,86	4.630,38

VIR: ZPIZ

Najnižja osnova za dokup zavarovalne dobe je po veljavnem ZPIZ-2 povprečna plača v Sloveniji. Osnova po prej veljavnem zakonu pa ni smela biti nižja od zneska 60 odstotkov povprečne plače na zaposlenega v Sloveniji za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem je bila vložena zahteva za dokup dobe.

Preberite tudi: Dodatek za delovno dobo

Se dokup izplača?

Na Zpizu opozarjajo, da se dokupljena zavarovalna doba ne šteje enako kot pokojninska doba brez dokupa. Dokupljena doba, razen v določenih redkih izjemah, namreč zniža starostno pokojnino.

Kaj to pomeni? Prvi pogoj za upokojitev je v letu 2017 za moške 59 let in 8 mesecev starosti in 40 let pokojninske dobe, za ženska 59 let in 4 mesece starosti ter 39 let in 8 mesecev pokojninske dobe. Če zavarovanec izpolni navedeni pogoj z obdobjem dokupljene pokojninske dobe, izpolni pogoje za predčasno upokojitev.

V tem primeru se njegova pokojnina za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let za moške in 63 let in 6 mesecev za ženske (v letu 2017) zmanjša za 0,3 odstotka (vendar največ za 18 odstotkov). To zmanjšanje je trajno.

Število oseb z dokupljeno dobo od leta 2011 do 2016

Leto	Skupaj
2011	1.203
2012	1.491
2013	976
2014	256
2015	252
2016	188

VIR: ZIPZ

Eden od razlogov za zmanjšanje števila dokupov je gotovo strošek dokupa pokojninske dobe, ki ni majhen. Odločitev za dokup pokojninske dobe je stvar izbire posameznega zavarovanca in ni mogoče na splošno podati ugotovitve oziroma svetovati ali se dokup izplača ali ne, razlagajo na Zpizu.

Kaj torej prinese dokup enega meseca zavarovalne dobe, je odvisno od okoliščin, ki so pri vsakem zavarovancu različne (že dopolnjena  pokojninska doba, finančne zmožnosti, nekaterim zavarovancem dokup financira podjetje ipd.). Tako morate torej na podlagi vašega osebnega stanja presoditi, ali se vam izplača izbrati možnost, da bi se upokojili predčasno.

Ostanite na tekočem: Prijavite se na e-novice

Kakšen je postopek za dokup zavarovalne dobe?

Zavezanec, ki hoče uveljaviti dokup pokojninske dobe, mora na Zpiz vložiti posebno vlogo. Odločbo bo prejel najpozneje v dveh mesecih od popolnosti vloge, kar sicer velja tudi za uveljavljanje ostalih pravic. Prispevek, ki mu ga bo Zpiz odmeril, je zavezanec dolžan plačati v enkratnem znesku v roku 15 dni po prejemu odločbe.