Deflacija življenjskih potrebščin je na letni ravni 0,3 %, v mesecu septembru pa 0,4 %. Padec cen se je najbolj poznal pri ceni blaga, kjer je deflacija 1 % , medtem pa ta pri storitvah znaša 0,8 %!
Podjetniki, potrebujete kvaliteten računovodski servis, ki bo poskrbel za urejenost vašega podjetja na področju financ? V podjetju DATA d. o. o. imamo dolgoletne izkušnje na tem področju. Poleg tega računovodsko službo spremljajo tudi davčni in pravni strokovnjaki, ki vam bodo znali odgovoriti na vaša vprašanja o poslovanju. Za ponudbo nam pišite na [email protected].
Deflacija pri cenah življenjskih potrebščinah
Cene življenjskih potrebščin so septembra 2020 povprečno nižje za 0,3 % na letni ravni! V enakem obdobju v letu 2019 je veljala 1,7 % inflacija.
Potrebujete zanesljivo računovodstvo
Sabina Dimnik, Data
Deflacija pri cenah blaga je bila najvišja pri poltrajnem blagu (3,4 %), medtem ko je cena pri blagu dnevne porabe (0,5 %) in trajnem blagu (0,2%) bila manjša. V največji meri je bila deflacija posledica znižanja cene naftnih derivatov. 19,7 % znižanje cen so utrpele cene goriv in maziv za osebna vozila – bencina 20,5 %, dizelskega goriva pa za 19,5 %. Tudi nižje cene oblačil in obutve so se znižale, in sicer za 5,3 %.
Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 0,5 %. V primerjavi z enakim obdobjem lani, je ta takrat znašala 1,7 %.
Inflacija in ne deflacija pri cenah hrane!
Deflacija ni imela vpliva na ceno hrane! Ta se je v primerjavi s septembrom 2019 podražila za 4,4 %!
MINIMALNI in MAKSIMALNI ZNESEK ZA MALICO
Deflacija še višja na mesečni ravni! Nižje cene počitniških paketov!
Na mesečni ravni so bile cene nižje za 0,4%. Najbolj, 14,9 %, so se pocenile cene počitniških paketov. Cenejše so tudi nastavitvene storitve, in sicer za 4,9 %. Tudi avtomobili so se pocenili za 1,1 %. Na mesečnem nivoju se je pocenila tudi hrana.
Na mesečni ravni so se podražile cene oblačil in obutve, in sicer za 7,2 %.
Dvojno obdavčenje fizičnih oseb
Tudi javnofinančni primanjkljaj je bil visok!
Javnofinančni primanjkljaj je bil v drugem četrtletju 1,741 milijarde evrov oziroma 16,1 %. Statistični urad Republike Slovenije (SURS) razlaga, da je to predvsem posledica ustavitve gospodarske aktivnosti in ukrepov države za omilitev posledic korona epidemije.
Rast izdatkov države se je povečala za 26,2 %, med tem pa so prihodki upadli (le) za 8,6 %. Višji primanjkljaj je bilo mogoče občutiti le v zadnjem četrtletju 2013.
Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na [email protected].
Deli na FacebookuDeli na Twitterju
