Zakon o dohodnini (ZDoh-2) določa, da lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v opremo in v neopredmetena dolgoročna sredstva v davčnem letu vlaganja. Med opredmetena osnovna sredstva uvrščamo tisto sredstvo, ki je v lasti ali finančnem najemu ter se uporablja pri ustvarjanju proizvodov, opravljanju storitev, dajanju v najem ali za pisarniške namene in se bo po pričakovanjih uporabljalo več kot eno obračunsko obdobje (1 leto). Več o tem smo pisali Nadaljuj z branjem
E-računi: Po preteku dveh mesecev omejitev dostopa do podatkov
E-račun je račun oziroma dokument, katerega se izda v kateri koli digitalni oziroma elektronski obliki zapisa, samo obliko pa določi davčni zavezanec (podjetje). S 1. januarjem 2015 so morala vsa podjetja, ki poslujejo s proračunskimi uporabniki, začeti račune za opravljene storitve ali prodano blago posredovati izključno v elektronski obliki, s tako imenovanimi e-računi. Več o e-računih si lahko preberete tukaj. E-računi na voljo le omejen čas Uprava RS za javna plačila opozarja Nadaljuj z branjem
Davčne blagajne: Prednosti in slabosti obeh modelov
Vlada je sprejela Akcijski načrt za uvedbo davčnih blagajn v republiki Sloveniji s skrajnim rokom uvedbe 1. 1. 2016, kot je bilo določeno v programu dela vlade. O tem, da bo za manjše število računov poslovanje mogoče preko portala eDavki, smo pisali že tukaj. Dva modela davčnih blagajn Delovna skupina za uvedbo davčnih blagajn pri Ministrstvu za finance je proučila dva temeljna modela oziroma sistema davčnih blagajn, in sicer: klasične davčne blagajne Nadaljuj z branjem
Davčni nadzor: Če prekrška ni, mora stroške poravnati davčni organ
Postopek davčnega inšpekcijskega nadzora ureja Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2. V prvem delu članka smo pisali o tem, kdaj in kje se inšpekcijski nadzor opravlja ter kakšne so globe za oviranje davčnega inšpekcijskega postopka, v drugem delu pa pišemo o stroških postopka in o tem, kdo jih mora poravnati. Davčni nadzor prinese stroške – kdo jih mora poravnati? V času davčnega inšpekcijskega nadzora ima vsak zavezanec za davek stroške Nadaljuj z branjem
Poceni nakup d.o.o., da ali ne? Ko vas nekega dne nenadoma začnejo dolžiti za tuje dolgove (2. del)
V prvem delu prispevka smo med drugim opozorili na to, da poceni nakup d.o.o. pomeni, da nase prevzamete tudi dolg do družbe v višini 7.500,00 EUR, ki ga bo potrebno taisti družbi slej kot prej povrniti. Velja pa tudi opozoriti, da je posebna previdnost potrebna pri nakupu družbe, ki je po ustanovitvi že poslovala, tudi če le za kratek čas. V tem primeru je pred odločitvijo za nakup potrebno skrbno Nadaljuj z branjem
Poceni nakup d.o.o., da ali ne? Nehote in nevede lahko nase prevzamete tudi dolg (1. del)
Ko se odločamo za ustanovitev lastnega podjetja – družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), je za marsikoga prva nepremostljiva ovira že obveznost vplačila osnovnega kapitala. Najpogosteje se bodoči podjetniki odločijo za ustanovitev lastnega s.p. ali d.o.o., ena od možnosti, ki jo ponujajo podjetja, pa je tudi nakup poprej ustanovljenega d.o.o.-ja. Pri družbi z omejeno odgovornostjo mora osnovni kapital znašati vsaj 7.500,00 EUR, na depozitni račun družbe pa ga morajo družbeniki vplačati Nadaljuj z branjem
Porodniški dopust: S.p.-jevkam v času trajanja prispevke plačuje država
Samostojne podjetnice, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, imajo prav tako pravico do materinskega dopusta in nadomestila. Med porodniškim dopustom jim prispevke plačuje država. Samostojna podjetnica nastopi materinski oziroma porodniški dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda. Prispevki se obračunavajo od osnove za plačilo prispevkov, ki je enaka osnovi za plačilo prispevkov, od katere zavarovanci plačujejo prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zakon o starševskem Nadaljuj z branjem
Davčne blagajne neobvezne za male zavezance
Vlada je sprejela Akcijski načrt za uvedbo davčnih blagajn v republiki Sloveniji s skrajnim rokom uvedbe 1. 1. 2016, kot je bilo določeno v programu dela vlade. Ministrstvo za finance je na tej podlagi pripravilo predlog zakona, s katerim bodo uvedene davčne blagajne v obliki postopka potrjevanja računa pri Finančni upravi RS v postopku izdaje računa pri gotovinskem poslovanju. Več o tem smo pisali že tukaj. Davčne blagajne bodo povezane Nadaljuj z branjem
Pravica do odmora nekaterim zaposlenim ne pripada
Pravica do odmora in pravica do počitka med dvema delovnimi dnevoma je določena z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1). Koliko odmora med delovnim časom pripada delavcu? Delavec, ki dela polni delovni čas, ima pravico do odmora med dnevnim delom v trajanju 30 minut. Delavec, ki dela krajši delovni čas (bodisi po dogovoru z delodajalcem ali na podlagi posebnih predpisov) ima pravico do odmora v sorazmerju s časom, prebitim na delu, vendar Nadaljuj z branjem
Davčne blagajne: Globe predvidene tudi za kupce
Siva ekonomija ima številne negativne posledice, ki jih je nujno treba preprečiti. S tem namenom je Vlada RS sprejela Akcijski načrt za uvedbo davčnih blagajn v Sloveniji. Neobvezno izvajanje postopka potrjevanja računov po predlogu zakona je predpisano s 1. decembrom 2015, obvezno izvajanje postopka potrjevanja računov pa z 2. januarjem 2016. Davčne blagajne bodo samo za gotovinsko poslovanje Ministrstvo za finance je pripravilo predlog zakona, s katerim bodo uvedene davčne blagajne v Nadaljuj z branjem
Neprijavljeni invalidi se ne vštevajo v kvoto
Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov določa delež zaposlenih invalidov od celotnega števila zaposlenih pri posameznem delodajalcu, dokazila o izpolnjevanju kvote, obračunavanje in plačevanje obveznosti ter vzpodbude za zaposlovanje invalidov, pomoč delodajalcem zaradi zaposlenih invalidov po pravilu »de minimis« ter nadzor. Več o temu smo pisali že tukaj. Zavezanec za izpolnjevanje kvote je vsak delodajalec, ki zaposluje najmanj 20 oseb. Kvota se določi različno po dejavnostih, in sicer glede na področja Nadaljuj z branjem
Davčne obveznosti je treba poravnati kljub pritožbi
Pritožba zoper odločbo o odmeri davka Zoper odločbo o odmeri davka je dovoljeno vložiti pritožbo v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe. Izjema je odmerna odločba, izdana v davčnem inšpekcijskem nadzoru, zoper katero je dovoljeno vložiti pritožbo v roku 30 dni od vročitve odločbe. Če se odločba vroča z navadno vročitvijo (ne osebno), je pritožbo mogoče vložiti v roku 30 dni od datuma odpreme odločbe, ki je naveden na Nadaljuj z branjem
Zaposlovanje na črno: Zaloteni delodajalci morajo delavca zaposliti za nedoločen čas
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) določa, kdaj se opravljanje dejavnosti ali dela šteje za delo na črno, kdaj gre za zaposlovanje na črno, kaj se šteje za omogočanje dela na črno in kaj je nedovoljeno oglaševanje. Zakon določa tudi dejavnosti in dela, ki ne štejejo za delo ali zaposlovanje na črno, in organe, ki nadzorujejo izvajanje določb tega zakona. O delu na črno – kaj je Nadaljuj z branjem
VEM točka omogoča spremembo imena, sedeža in dejavnosti podjetja
Družbeniki več-osebne družbe pred postopkom spremembe d.o.o. na VEM točki, pripravite skupščinski sklep! Referenti VEM točke DATA, ne le, da pripravimo dokumentacijo za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) z več družbeniki, ampak lahko podjetje tudi še po ustanovitvi, brezplačno, opravlja spremembe podatkov v svojem podjetju, na točki VEM. Katere spremembe omogoča VEM točka? Spremembe, ki jih lahko družbeniki, ki imajo družbeno pogodbo svojega podjetja v VEM obliki, opravijo na Nadaljuj z branjem