Čakanje na delo zaradi energetske krize lahko delodajalec izkoristi vse do 30.6.2023!
Čakanje na delo zaradi energetske krize je ukrep, ki ga lahko delodajalci koristijo v prvi polovici leta 2023. Namenjen je potrebi po odzivanju podjetij v gospodarstvu zaradi energetske krize in morebitnemu izpadu dobave energentov. A pozor! Veljajo določeni pogoji in pravila, ki se nanašajo tako na delodajalce, kot zaposlene. Kakšni so pogoji ter kako se to razlikuje od običajne napotitve na čakanje na delo? Bi glede čakanja na delo potrebovali strokovno pravno svetovanje? Za termin plačljivega strokovnega svetovanja se lahko dogovorite na 01/600-1530 ali na [email protected]. Ta dva kontakta pa lahko uporabite tudi, če načrtujete ustanovitev d.o.o. ali odprtje s.p. oz. popoldanskega s.p.! Veste, kako odpreti s.p. in kako poteka postopek?
Čakanje na delo zaradi energetske krize – za kaj pravzaprav gre?
Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK) omogoča delodajalcu subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa in subvencionirano začasno čakanje na delo zaradi energetske krize. Ukrep je v veljavi od 1.1. do 30.6.2023 in je na voljo podjetjem, ki izpolnjujejo pogoje za pomoč v obliki subvencije za energente. Pogoj za to subvencijo je vsaj 1,5-kratni dvig cen energentov za leto 2023 v primerjavi z letom 2021. A dejansko ni zahtevano, da ta podjetja za to pomoč hkrati tudi zaprosijo. Napotitev na čakanje na delo zaradi energetske krize je možno za največ 30 delovnih dni.
Kakšno je lahko največje nadomestilo za čakanje na delo zaradi energetske krize?
Od delodajalčevega stroška bruto plače bo za čakanje na delo zaradi energetske krize država povrnila 80 % nadomestila z vsemi davki in prispevki. Nadomestilo je omejeno z zgornjo mejo povprečne bruto plače za oktober 2022. Takrat je povprečna bruto plača znašala 2.024,03 evra. V primeru krajšega polnega delovnega časa, se osnova za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo zaradi energetske krize upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače v zadnjih 3 mesecih pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa. Čakanje na delo zaradi energetske krize je ukrep, ki je združljiv z ukrepom skrajšanja polnega delovnega časa. Prekine se lahko za največ sedem delovnih dni v tekočem mesecu. Zaposleni lahko v tem času izkoristi tudi letni dopust, koristi bolniško ali starševski dopust.
Kaj morate vedeti, če želite poslovati kot normiranec s.p.?
Minimalna plača v 2023 se bo (končno) povišala! Za koliko?
Kakšen mora biti postopek za napotitev delavca na čakanje na delo zaradi energetske krize?
Napotitev na čakanje na delo zaradi energetske krize mora delodajalec izvesti pisno. V pisni napotitvi mora biti navedeno:
- čas začasnega čakanja na delo,
- možnosti in način poziva delavcu za predčasno vrnitev na delo, ki mora biti izdana pisno vsaj 1 dan pred vrnitvijo,
- višina nadomestila plače.
O izvedeni napotitvi na čakanje na delo zaradi energetske krize mora delodajalec tudi nujno obvestiti inšpektorat za delo. To lahko postori preko portala ali na e-mail inšpektorata ([email protected]). Za povračilo sredstev mora delodajalec v 15 dneh oddati vlogo pri Zavodu za zaposlovanje. Po prejemu odločbe mora najpozneje v šestih mesecih oddati tudi zahtevek za izplačilo.
Preberite tudi – Kilometrina 2022, kaj se je spremenilo?
Kakšne so omejitve za čakanje na delo zaradi energetske krize?
Delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa – v kolikor bi to delo lahko opravil z delavci na začasnem čakanju na delo. V tem obdobju in 6 mesecev po njem delodajalec tudi ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tem delavcem.
Preberite tudi – Povračila za prehrano so (lahko) s septembrom višja!
Čakanje na delo zaradi energetske krize le ob kasnejšem vlaganju v zeleni prehod!
Delodajalec mora tudi za znesek polovice višine prejetih sredstev za čakanje na delo zaradi energetske krize izvesti vlaganje v zeleni prehod. Torej vlaganja v okolijsko prijazne tehnologije, čistejši, cenejši in bolj zdrav javni in zasebni transport, razogljičenje energijskega sektorja, energijsko učinkovitost stavb ali uvajanje drugih standardov za klimatsko nevtralnost.
To mora izvesti najkasneje v 30 mesecih od vložitve prvega zahtevka za čakanje na delo zaradi energetske krize. V primeru koriščenja subvencije za čakanje na delo zaradi energetske krize takšno podjetje v (oziroma za) leto 2023:
- ne sme izplačati dobička,
- ne sme kupovati lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev,
- ne sme izplačati nagrad poslovodstvu oz. dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu.
Čakanje na delo zaradi energetske krize je namenjeno le zaposlenim pred 1.1.2023, ki niso zaposleni v podjetju na podlagi katere druge subvencije. Za neupoštevanje določb je predvideno vračanje sredstev ter sankcije in globe. Ukrep ni na voljo podjetjem v finančnih in zavarovalniških dejavnostih.
