Megazakon določa ukrep “začasno čakanje na delo“, ki naj za čas trajanja ukrepov preprečuje oziroma blaži negativne posledice virusa COVID-19. Delodajalec, ki se bo oziroma se že je poslužil tega ukrepa bo imel možnost uveljavljati povračila izplačanih nadomestil plač in prispevkov. V članku predstavljamo izračune za ta ukrep, kot jih določa Megazakon. O nejasnostih določenih v predlogu zakona pa smo že pisali v enem izmed člankov.
V članku odgovarjamo na naslednja vprašanja:
- Kakšna je višina povračila izplačanega nadomestila plače?
- Ali bo povrnjeno izplačano nadomestilo plače v celoti ali bo povrnjeno izplačano nadomestilo, zmanjšano za prispevke zavarovanca?
- Kateri delodajalec bo upravičen do pomoči?
- Od kdaj bo delodajalec upravičen do pomoči?
Pri razlagi določb novega Megazakona in iskanju za vas najbolj ugodne rešitve vam lahko pomagajo naši pravni strokovnjaki.
Kakšno višino povračila izplačanega nadomestila plače določa Megazakon?
Megazakon določa , da je delavec, ki je na začasnem čakanju na delo, upravičen v višini 80 odstotkov bruto osnovne plače povprečja zadnjih treh mesecev. Kaj to pomeni za delodajalca, ki bo vložil vlogo na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, s katero bo uveljavljal pravico do povračila izplačanih nadomestil plač?
Dne 2.4.2020 je bil sprejet Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo – Megazakon (v nadaljevanju: ZIUZEOP). Megazakon določa, da bo Republika Slovenija povrnila višino izplačanega nadomestila plače (torej gre za refundacijo), vendar le do zneska povprečne plače (bruto) za leto 2019 (ta je 1.753,84 EUR bruto), zmanjšanega za prispevke zavarovanca.
Naši računovodski svetovalci so pripravili dejanske izračune povračil za čakanje na delo od doma, pod predpostavko, da bruto plača zaposlenega znaša 1.500,00 EUR (zgolj primer):
Plača rezidenta:
Bruto plača: 1.500,00 EUR
Prispevki delavca (oz. prispevki iz bruto) 22,10% = 331,50 EUR Prispevki delodajalca (oz. prispevki na bruto) 16,10 % = 241,50 EUR Dohodnina = 157,14 Neto plača = 1.011,36 EUR Bruto plus prispevki delodajalca = 1.741,50 EUR + dodatki (prevoz, prehrana) cca = 150,00 EUR Celotni strošek delodajalca = 1.891,50 EUR Delavec dobi na TRR= 1.161,36 EUR |
Naši strokovnjaki so za delodajalce pripravili tudi izračun za izplačilo kriznega dodatka? Potrebujete pomoč pri izračunu za vaše zaposlene?
Ukrep začasno čakanje na delo od doma (delavec upravičen 80% nadomestila plače) – država krije v celoti, zmanjšano za prispevke zavarovanca – po ZIUDPNP (Megazakon)
Bruto plača: 1.200,00 EUR (upošteva se 80 % od 1.500,00 EUR in povprečje zadnjih 3 mesecev) | |
Prispevki delavca (oz. prispevki iz bruto) 22,10% | 265,20 EUR |
Prispevki delodajalca (oz. prispevki na bruto) 16,10 % | 193,20 EUR |
Osnova za dohodnino | 643,13 EUR |
(davek 16%) | 102,90 EUR (plača delodajalec) |
Neto izplačilo | 831,90 EUR (plača delodajalec) |
Od tega | 566,70 (povrne država) * |
* preberi spodnjo pojasnitev
Kljub ponazoritvi glede predvidenega povračila, kot ga določa novi Megazakon, pa še vedno obstaja dilema, glede povračila plače in prispevkov za čakanje na delo od doma:
- Ali država povrne 831,90 EUR nadomestila plače, torej tudi vključene prispevke zavarovanca tj. delavca?
- Ali država delodajalcu povrne samo 566,70 EUR nadomestila plače (brez prispevkov zavarovanca)?
Megazakon namreč določa, da Republika Slovenija povrne izplačano nadomestilo plače za čakanje na delo od doma v višini izplačanega nadomestila, zmanjšanega za prispevke zavarovanca. Obenem v obrazložitvi določa, da bo prispevke delodajalca in zavarovanca za čakanje na delo od doma v celoti krila Republika Slovenija. V kolikor bo veljala razlaga tega člena, bo država povrnila 831,90 EUR, v kolikor ne, pa bo delodajalec glede na pojasnjen primer, prejel le 566,70 EUR.
Prav tako v nobenem od omenjenih zakonov ni določeno glede plačila dohodnine, zato se sklepa da dohodnino plačuje delodajalec.
Vas zanima kako odpreti sp ali kako ustanoviti d.o.o.?
Kateri delodajalec bo upravičen do pomoči – pogoji, ki jih določa Megazakon?
Megazakon določa, da mora delodajalec izpolnjevati naslednje pogoje:
- da so v podjetju v prvem polletju 2020 prihodki upadli za več kot 20% glede na enako obdobje lani in v drugem polletju 2020 ne doseže več kot 50% rasti prihodkov glede na isto obdobje lani. V primeru, da delodajalci niso poslovali v celotnem letu 2019, so do pomoči upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so utrpeli vsaj 25% zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ALI vsaj 50% zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020;
- v kolikor bo delodajalec uveljavljal povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, si od uveljavitve tega zakona ne sme izplačati dobiček, izplačati dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020;
- mora imeti plačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge in da nad njim ni uveden postopek stečaja.
Datini pravniki vam stojimo ob strani tudi, ko ni drugega izhoda in je odpuščanje res nujno. Pomagamo vam pri razlagi zakona in vodenju pravilnega postopka.
Kaj se ne zahteva več oziroma včeraj sprejeti Megazakon ne določa?
Delodajalci bodo lahko, po izteku subvencije za čakanje na delo, delavca vseeno odpustili. Prav tako Megazakon ne zahteva, da mora izpolnjevati pogoj, da hkrati najmanj 30% zaposlenim delavcem ne more zagotavljati dela, da bi lahko zaprosil za pomoč.
Naši pravniki in računovodski svetovalci nudijo kombinirano svetovanje. Preučijo konkretno situacijo v posameznem podjetju ter poiščejo najboljšo rešitev!
Megazakon določa od kdaj bo delodajalec upravičen do pomoči?
Megazakon določa, da bo pravico do nadomestila plače delodajalec lahko uveljavljal za obdobje od 13. marca 2020, pod predpostavko, da so delavci na čakanju že pred uveljavitvijo ZIUDPNP.
Pravniki podjetja Data d.o.o. redno spremljamo vse novosti zakonodaje, še posebej pa v teh izrednih razmerah. Pripravimo vam vso potrebno dokumentacijo, ki jo nalaga »Megazakon«, za uveljavljanje pravice do povračila nadomestila plače ter oprostitev plačila prispevkov. Prav tako vas opozorimo na vse pogoje, ki jih morate izpolnjevati, v kolikor želite uveljavljati to pravico.
Deli na FacebookuDeli na Twitterju
ne razumem pojasnila pod okvirčkom.
kako ste prišli do 566,70€ (vsota česa je to?)?
jaz člen 28/1 razumem takole:
“Izplačano nadomestilo plače…se povrne v višini izplačanega nadomestila…zmanjšanega za prispevke…”.
In računam: če je “izplačano nadomestilo, zmanjšano za prispevke” = bruto – prispevki = akontacija dohodnine + neto
Torej razumem, da država povrne neto in akontacijo dohodnine, prispevke pa oprosti (z ustreznim upoštevanjem višine minimalne in povprečne plače)
Vsaj upam, da je tako, ker da bi bilo “izplačano nadomestilo” samo neto plača, bi bilo pa slabo.
Pozdravljeni.
Zahvaljujemo se vam za posredovano vprašanje. Žal s strani pristojnih organov še nismo dobili natančnega pojasnila, zato smo izračun pripravili kot se bere zakon, da se povrne neto izplačilo, z zmanjšanjem prispevkov iz bruto plače (zavarovanca). Prispevkov so delodajalci od 13.03.2020 dalje oproščeni. Dopuščamo možnost, da bo interpretacija drugačna, za kar pa bomo morali počakati. V sled temu vam svetujemo, da še naprej spremljate naše novice, saj bodo naši svetovalci prpravili pojasnila takoj, ko bo to mogoče.
Lep pozdrav,
DATA d.o.o.