Nabiranje gozdnih sadežev vam lahko prinese dodaten zaslužek

Jagode, borovnice, gobe in drugi sezonski gozdni pridelki? Jih nabirate? Če jih in bi jih želeli tudi prodajati, lahko priglasite osebno dopolnilno delo (ODD). Če pa bi nabiranje gozdnih sadežev opravljali kot glavno dejavnost, lahko razmislite o statusu samostojnega podjetnika.

Si želite odpreti s.p. za nabiranje gozdnih sadežev in drugih gozdnih pridelkov za prodajo? Potem lahko to brezplačno storite na naši VEM točki.

Informativni izračun dohodnine

Nabiranje gozdnih sadežev kot ODD

Nabiranje gozdnih sadežev spada v seznam del, ki se pod določenimi pogoji lahko opravljajo kot osebno dopolnilno delo. Na ta način torej posameznik (fizična oseba) lahko povsem legalno opravlja z dejavnostjo kot je nabiranje gozdnih sadežev in zelišč ter jih nato tudi prodaja.

Pred začetkom opravljanja dela mora fizična oseba ODD ustrezno priglasi. To opravi prek spletnega portala AJPES ali osebno na upravni enoti, priglasitev pa sicer določa Pravilnik o osebnem dopolnilnem delu. Na ta način se vpiše v poseben seznam posameznikov, ki opravljajo ODD, ki ga vodi Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) in je javno dostopen. Kupiti pa mora tudi vrednotnice. Od 1. 4. 2019 velja nekoliko višja vrednost vrednotnice za osebno dopolnilno delo.

Fizična oseba, ki ima priglašeno opravljanje ODD, skladno z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), lahko nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča v nespremenjeni obliki (torej brez stiskanja, predelave, mariniranja itd.).

ODD lahko opravlja pod pogojem, če skupen prihodek iz tega naslova v posameznem polletju koledarskega leta ne presega treh povprečnih mesečnih neto plač v državi v preteklem koledarskem letu. Letos to konkretno pomeni, da v polletju lahko oseba zasluži največ 3.186 evrov. Če omenjeni znesek preseže, mora poskrbeti za ustanovitev podjetja oziroma registracijo popoldanskega s. p..

>>> Če vam dejavnost, ki jo opravljate prek ODD, prinaša kar veliko denarja, pravočasno razmislite o registraciji s. p.. Redno zaposleni lahko sprva registrirate popoldanski s. p., ostalim pa je na voljo ustanovitev podjetja oziroma registracija polnega s. p..

Kako je ODD obdavčeno?

Dohodek iz osebnega dopolnilnega dela se obdavči z dohodnino kot dohodek drugega pogodbenega razmerja. V davčno osnovo od tega dohodka se všteva vsak posamezni dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 odstotkov dohodka in za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih izvajalec osebnega dopolnilnega dela plača sam.

Poleg 10 odstotkov normiranih stroškov izvajalec osebnega dopolnilnega dela lahko uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitev v zvezi z opravljanjem dela ali storitev. Te stroške izvajalec osebnega dopolnilnega dela uveljavlja v napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz osebnega dopolnilnega dela, ki se izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 odstotkov.

Več informacij o obdavčitvi najdete v prispevku Obdavčitev izvajalcev ODD. Če potrebujete konkreten davčni nasvet, pa vam nudimo davčno svetovanje.

Nabiranje gozdnih sadežev ima določene omejitve

Po Zakonu o gozdovih (ZG) je raba gozda skupni izraz za izkoriščanje funkcij gozdov in je dovoljena tudi nelastnikom gozdov (nabiranje gozdnih sadežev, gob, plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, ki rastejo v gozdovih, nabiranje zelnatih rastlin in njihovih delov, čebelarjenje, gibanje po gozdovih, rekreacija v gozdu ipd.).

Lastnik gozda mora v svojem gozdu dopustiti čebelarjenje, lov in rekreativno nabiranje gozdnih sadežev, plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi. V gozdovih, v katerih bi bila z nabiranjem ogrožena katerakoli rastlinska ali živalska vrsta, se lahko nabiranje omeji ali prepove. Omejitev vrste, količine, načina, kraja in časa nabiranja ali prepoved nabiranja predpiše minister.

Nadalje se lahko v gozdovih, kjer lastnik goji drevje tudi zaradi plodov, drugim nabiranje takih plodov prepove. Prepoved na predlog lastnika gozda odredi lokalna skupnost. V gozdovih je aktualno predvsem nabiranje gozdnih sadežev (posebej borovnic), gob, kostanja, čemaža in podobnih užitnih zeli.

Pravilnik o varstvu gozdov pa nabiranje gozdnih sadežev podrobno regulira. Pravilnik določa, da posamezni obiskovalec gozda lahko v smislu rekreativnega nabiranja za lastne potrebe nabere dnevno največ 2 kg gob, plodov, mahov in kostanja ter 1 kg zelnatih rastlin. Razen rastlin, ki jih je prepovedano nabirati na podlagi predpisa, ki ureja varstvo zavarovanih rastlinskih vrst.

Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na [email protected].

Deli na FacebookuDeli na Twitterju