Poškodba pri delu je pogost razlog za bolniško odsotnost z dela, pa tudi za odškodninske zahtevke nasproti delodajalcem. Pa gre res v vseh primerih za poškodbo pri delu?
Bi se radi podali v svet podjetništva? Ustanovitev podjetja je pri nas povsem preprosta.
Poškodba pri delu – definicija
Od prvega januarja 2013 velja drugačna opredelitev poškodbe pri delu. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) tako v 66. členu določa, da se za poškodbo pri delu šteje:
- poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan;
- poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, če prevoz organizira delodajalec ter poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na službeni poti;
- obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.
Največ dilem in vprašanj okrog poškodbe pri delu je povezanih prav s poškodbami, do katerih pride na poti na delo in z dela. Od spremembe leta 2013 je tako poškodba pri delu podana le, če jo zavarovanec utrpi na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, če prevoz organizira delodajalec. V drugih primerih se poškodbe, do katerih pride na poti na delo ali z dela, ne štejejo kot poškodba pri delu.
Obveznosti delodajalca
Delodajalec mora nezgodo pri delu takoj prijaviti Inšpektoratu Republike Slovenije za delo. Podlaga za to je 41. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu. In sicer mora biti poškodba pri delu prijavljena Inšpektoratu v primeru, da je zaradi nje delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni. Prijaviti je treba tudi nezgodo pri delu s smrtnim izidom, kolektivno nezgodo, nevaren pojav ali ugotovljeno poklicno bolezen.
Podobno velja tudi za samozaposlene osebe. Te morajo mora inšpekciji prijaviti nezgodo pri delu, zaradi katere so nezmožne za delo več kot tri delovne dni. Prijaviti morajo tudi ugotovljeno poklicno bolezen in nevarni pojav.
Poškodba pri delu se prijavi prek posebnega obrazca, na katerem se podajo vsi podatki o poškodovani osebi, delodajalcu in okoliščinah nezgode.