Ali ste vedeli, da morate usposabljanje iz varstva in zdravja pri delu obnavljati? Vsak delodajalec mora delavcem, ki zanj na kakršen koli način opravljajo delo (torej tako redno zaposleni kot tudi tisti, ki opravljajo delo prek študentske ali avtorske pogodbe), zagotoviti usposabljanje iz varstva in zdravja pri delu, ki pa se mora po potrebi tudi obnavljati.
izobraževanje
Varstvo in zdravje pri delu
Veste, na koliko časa in predvsem kdo mora usposabljanje zaradi narave dela obnavljati?
Več informacijDelodajalec mora izdelati Izjavo o varnosti z oceno tveganja ter jo popravljati in dopolnjevati vsakokrat, ko ukrepi niso več zadostni za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu. Skladno z ugotovitvami iz ocene tveganja mora glede na stopnjo tveganja izvajati periodično preverjanje usposobljenosti delavcev za varno in zdravo delo.
Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu, po postopku, ki obsega zlasti:
- identifikacijo oziroma odkrivanje nevarnosti,
- ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim,
- oceno tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic,
- odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo,
- odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.
Kdaj je potrebno opraviti usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu?
Delodajalec mora delavca usposobiti za varno opravljanje dela v naslednjih primerih:
- ob sklenitvi delovnega razmerja,
- pred razporeditvijo na drugo delo,
- pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo,
- ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.
Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta in se izvaja po programu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati in katerega vsebino mora spreminjati glede na nove oblike in vrste nevarnosti.
Delodajalec določi obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni ter za delavce, ki delajo na delovnih mestih, na katerih so nezgode pri delu in poklicne bolezni pogostejše. Rok za občasne preizkuse iz prejšnjega odstavka ne sme biti daljši od dveh let.
Usposabljanje iz varstva in zdravja pri delu je treba obnavljati.
Za samozaposlene, ki niso delodajalci, zakon usposabljanja ne obvezuje, vendar pozor!
Samozaposleni, ki niso delodajalci, so za varnost in zdravje pri delu odgovorni sami. V primeru, da so samozaposleni delodajalci, morajo vsem svojim delavcem omogočiti usposabljanje!
Čeprav zakon nikjer izrecno ne omenja usposabljanja za varstvo pri delu ali zagotavljanja preventivnih zdravstvenih pregledov samozaposlenih oseb, na Inšpektoratu RS za delo opozarjajo, da je glede na prisotne nevarnosti smiselno, da samozaposlena oseba izvaja posamezne ukrepe po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), saj je to zanje pomembno še posebej v primeru poškodbe pri delu, ko omenjeno dokumentacijo zahteva Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Samozaposlena oseba pa mora oceniti tveganje pri svojem delu in v primeru, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, mora izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.
Več:
- Samozaposleni, kako pa kaj varnost in zdravje na delovnem mestu?
- Povračilo boleznine tudi za s. p. po petih tednih!
Deli na FacebookuDeli na Twitterju