Pridobivanje socialnih pravic za samostojne podjetnike bo spremenjeno

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) določa vrste ter vse pogoje, ki določajo pridobivanje socialnih pravic, ki so vezani na prihodke izvajalca oziroma na njegovo celotno premoženjsko stanje. Določa tudi meje dohodkov, ki se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki so odvisne od materialnega položaja, enoten način ugotavljanja materialnega položaja, višino določenih pravic iz javnih sredstev in postopek njihovega uveljavljanja.

Gre za socialne pravice, kot so otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek ter državna štipendija.

Pri uveljavljanju teh pravic za samostojne podjetnike pa bodo v roku enega leta prišle spremembe, saj je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da je člen, ki ureja pogoje za pridobivanje teh pravic zanje, v neskladju z Ustavo RS.

V primeru, ko je oseba šele začela opravljati dejavnosti ali ko oseba mesečno ne dosega dohodka iz dejavnosti v višini, ki bi presegala bruto minimalno plačo, se kot njen mesečni dohodek ne upošteva njen dejanski dohodek, temveč določen fiktivni dohodek, ki pomeni 75 odstotkov bruto minimalne plače (14. člen ZUPJS). Predlagatelj meni, da ni razlogov za to, da se pri osebah, ki pridobivajo dohodek z opravljanjem dejavnosti, ne ugotavlja dejanski dohodek osebe v trenutku, ko zaprosi za pravico iz javnih sredstev.

Prijava na seminar o zakonodaji!

Poudarja, da domneva, ki je oblikovana tako, da je ni mogoče izpodbiti, v posledici povzroči, da te osebe (ne glede na obseg dejavnosti in dejanski zaslužek) sploh nimajo možnosti pridobiti pravic iz javnih sredstev. Med temi posebej izpostavlja pravico do denarne socialne pomoči, katere namen je zagotoviti prejemniku najosnovnejše preživetje. Temeljna predpostavka neskladja z načelom enakosti je, da sploh gre za bistveno enake položaje, piše v odločbi Ustavnega sodišča RS.

Pridobivanje socialnih pravic za osebe, ki opravljajo dejavnost

Med dohodke, ki se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, se upošteva tudi dohodek iz dejavnosti. Da je položaj samozaposlenih v bistvenem enak položaju drugih delovno aktivnih oseb, ki na druge načine (npr. zaposleni, kmetje) pridobivajo dohodek, kaže tudi njihova (pod bistveno enakimi pogoji) vključenost v (obvezna) socialna zavarovanja. Nedvomno med položaji samozaposlenih in npr. zaposlenih obstajajo razlike, vendar to ne more biti za neenako obravnavo, so zapisali.

Ko gre za ugotavljanje materialnega stanja oseb, ki uveljavljajo pravice iz javnih sredstev, je položaj oseb, ki pridobivajo dohodek z opravljanjem dejavnosti, v bistvenem enak položaju drugih oseb, ki dohodke pridobivajo na druge načine. Do različne obravnave oseb, ki opravljajo dejavnost, pa pride ko začnejo opravljati dejavnost oziroma takrat, ko je njihov mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, so zapisali v Odločbi. Ker domneve o višini njihovega dohodka ni mogoče izpodbiti, to posledično pomeni, da pravic iz javnih sredstev ne more uveljaviti (samska oseba) ali pa jih lahko uveljavi v zmanjšani višini (družina).  Na Ustavnem sodišču RS sprašujejo, ali za takšno razlikovanje obstaja razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari.

Prijava na seminar o zakonodaji!

Vlada: oseba, ki opravlja dejavnost, mora storiti vse, kar je v njegovi moči

V svoj zagovor Vlada RS navaja, da naj bi imel posameznik, ki si z opravljanjem dejavnosti ne more zagotoviti dohodka vsaj v višini minimalne plače, v skladu s splošnimi določbami Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) dolžnost, da dejavnost zapre, se prijavi na zavodu za zaposlovanje in si poišče drugo zaposlitev, ki mu zagotavlja vsaj minimalno plačo, dejavnost pa lahko še naprej opravlja kot dopolnilno dejavnost. Če tega ne bi želel storiti, naj do denarne socialne pomoči ne bi bil upravičen, saj naj bi to pomenilo, da ni storil vsega, kar je v njegovi moči, da bi izboljšal svoj položaj. Zato Vlada RS piše, da naj bi bil 14. člen skladen z namenom in cilji, dodaja pa, da Vlada RS ni niti usposobljen niti pristojen za ugotavljanje (preverjanje) ustreznosti podatkov, ki jih v zvezi z dohodkom iz dejavnosti davčnemu organu sporoči oseba, ki opravlja dejavnost.

V Odločbi so kot odgovor na to zapisali, da je na državi urejanje nadzora nad poslovanjem oseb, ki opravljajo dejavnost.

Prijava na seminar o zakonodaji!

Kljub temu pa se posameznikom, ki opravljajo dejavnost in je njihov dejanski dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače oziroma so dejavnost šele začeli opravljati, kot njihov dohodek upošteva dohodek v višini 75 odstotkov bruto minimalne plače. Oseba, ki opravlja dejavnost, do pravic iz javnih sredstev ni upravičena (oziroma če ima družino, je upravičena v nižji višini) že na podlagi izpodbijane določbe in ne glede na višino svojega dejansko doseženega dohodka iz dejavnosti oziroma siceršnjega materialnega položaja. To hkrati pomeni, da te osebe, ki se (iz različnih razlogov) odločijo za opravljanje dejavnosti ali se (po začetku opravljanja dejavnosti) znajdejo (iz različnih razlogov, v določenem obdobju) v okoliščinah, ko z opravljanjem dejavnosti ne dosegajo dohodka v višini bruto minimalne plače in bi jim zato sicer lahko pripadala pomoč iz javnih sredstev (pridobivanje socialnih pravic) te ne dobijo, ker opravljajo (primarno) delo v okoliščinah neodvisnosti in avtonomnosti in se jim (zgolj) zato kot njihov dohodek, ki je pomemben za ugotovitev njihovega materialnega položaja za pridobivanje socialnih pravic, upošteva določen fiktivni dohodek in ne njihov dejanski dohodek iz tega naslova. Za takšno ureditev ni najti razumnega razloga, ki bi izhajal iz narave stvari, pišejo v odločbi Ustavnega sodišča.

Opravljanje dejavnost ne more biti izključevalni kriterij pri dodeljevanju pravic

Opravljanje dejavnosti kot način pridobivanja sredstev za preživetje je zakonit način opravljanja dela oziroma pridobivanja dohodka, zato pridobivanje dohodka z opravljanjem samostojne pridobitne dejavnosti ne more biti izključevalni kriterij pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev, ugotavljajo na Ustavnem sodišču.

Nadalje še pišejo, da je pri tem najmanj nerazumno izhajati s stališča, da so samozaposleni vedno in v celoti odgovorni za svoj položaj, torej (tudi), da je slabo finančno stanje, v katerem se lahko znajdejo, vedno in v celoti pripisano njim, njihovim (neodgovornim) ravnanjem. Pričakovanje, da bo samozaposleni ravnal proti temu, je samoumevno, vendar navedeno ne more upravičiti sklepanja, da je oseba, ki z opravljanjem dejavnosti (mesečno) ne pridobi dohodka v višini bruto minimalne plače, vedno “kriva” v smislu ZSVarPre, kot trdi Vlada RS, pišejo v odločbi Ustavnega sodišča. Tudi tej osebi mora biti omogočeno, da dokaže, da v določenem obdobju, trenutku ne dosega takega dohodka in da je njeno materialno (socialno) stanje tako, da potrebuje pomoč za pridobivanje socialnih pravic.

V obravnavni zadevi gre za položaj, pišejo ustavni sodniki, ko je neenakost posledica tega, da zakonodajalec položaja vlagateljev (oseb, ki opravljajo dejavnost) ne ureja na enak način, kot ureja položaj drugih vlagateljev. Zato je Ustavno sodišče ugotovilo protiustavnost izpodbijane ureditve in zakonodajalcu naložilo njeno odpravo v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu RS.

Prijava na seminar o zakonodaji!

Vir: Odločba Ustavnega sodišča RS

Deli na FacebookuDeli na Twitterju