Slovenija se, tako kot večina razvitih držav, sooča s spremembami starostne strukture prebivalstva, ki za sabo vlečejo staranje prebivalstva. To bo v prihodnosti prinašalo tudi številne izzive delodajalcem, saj se bo po napovedih prebivalstvo staralo še naprej. Delodajalce pa čakajo tudi izzivi z zaposlovanjem mlajših generacij. Počasi bo na trg delovne sile vstopila t. i. generacija Z, ki naj bi delala dlje, si želela večje transparentnosti in zahtevala višje plače.
Če se pokojninska blagajna zdi predaleč, morate vedeti vsaj, kdaj vam kot podjetniku pripada nadomestilo iz zdravstvene! Veste, kdaj vam pripada nadomestilo plače iz zdravstvene blagajne?
izobraževanje
Refundacije boleznin
Ste med upravičenci do refundacije boleznine iz zdravstvenega zavarovanja?
Več informacijStaranje prebivalstva in vplivi na trg dela
Staranje prebivalstva zajema zmanjševanje števila delovno sposobnih in povečevanje števila starejših. Glede na demografske projekcije bo v Sloveniji proces staranja prebivalstva, s katerim se že soočamo, intenzivnejši bolj kot v drugih državah EU, pišejo v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Na neizogibnost staranja prebivalstva v Sloveniji kažejo vsi demografski scenariji. Posledice takšnih gibanj bodo vidne predvsem na trgu dela, pri izobraževanju, v javnih izdatkih ter na stanovanjskem, prostorskem in regionalnem področju.
Na trgu dela bo zmanjševanje števila delovno sposobnih v naslednjih desetih letih postalo omejitveni dejavnik za gospodarsko rast. Ob ohranjanju skromnih migracij tudi večja delovna aktivnost mladih in starejših ne bo zadostovala za pokritje potreb po večjem zaposlovanju zaradi krepitve gospodarske aktivnosti. Starostno spremenjena struktura zmanjšane ponudbe delovne sile bi lahko upočasnila tudi rast produktivnosti in vplivala na strukturo potrošnje, ta naj bi po napovednih začela upadati.
Ocena demografskega učinka kaže, da bi lahko do leta 2020 prišlo do zmanjševanja aktivnega prebivalstva v povprečju za osem tisoč oseb na leto. Pri tem bi se zmanjšalo tako število delovno aktivnih kot brezposelnih.
Do leta 2020 naj bi bilo vsako leto okoli 8 tisoč manj aktivnega prebivalstva na trgu delovne sile.
Aktivnost med odraslimi (30–54 let) je trenutno med najvišjimi v EU (na prvem mestu je Švedska), k čemur znatno prispeva najvišja aktivnost žensk v EU. Podpovprečna stopnja delovne aktivnosti mladih (20–29) je posledica nadpovprečno visoke stopnje njihove vključenosti v izobraževanje, ki pa ob pomanjkanju izkušenj mladih in strukturnih neskladjih pogosto ne omogoča hitrega prehoda iz izobraževanja v zaposlitev. Na drugi strani je delovna aktivnost med starejšimi osebami (55– 64) med najnižjimi v EU, kar je predvsem odraz zgodnjega upokojevanja zaradi nizke zahtevane starosti ob doseganju polne pokojninske dobe in prenizkih spodbud za ostajanje v aktivnosti. Zanimivo, Švedska se v teh kriterijih prav tako uvršča v sam vrh, medtem ko smo Slovenci na zadnjem mestu.
Pritok tuje delovne sile v Slovenijo v preteklih desetih letih večinoma ni bil rezultat celovite strategije oz. ukrepov za pritegnitev poklicev, ki jih primanjkuje, ampak predvsem posledica visoke rasti posameznih sektorjev gospodarstva. V zadnjih letih pa smo se soočili z izseljevanjem slovenskih državljanov, še pišejo na Umarju.
S staranjem prebivalstva se sooča cel svet, še posebej azijske dežele. Ali ste vedeli, da so na Japonskem že leta 2012 prodali več vložkov za inkontinenco kot plenic za dojenčke, saj so imeli izjemno nizek naravni prirastek?
Če vas zanimajo pokojnine, staranje prebivalstva in sorodne teme, vabljeni k branju:
- Staranje Slovencev: nas mora biti strah?
- Bela knjiga o pokojninah: mladi, upokojevanje vas čaka pri 67 letih
- Pokojnina za mlade: realnost ali utopija?
