Ob izpolnjevanju posebnih kriterijev se število dni dopusta poveča

V prvem delu smo pisali o pravicah delavcev glede koriščenja letnega dopusta, ki jih imajo glede na Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). V drugem delu pišemo o pravicah glede daljšega oziroma krajšega letnega dopusta.

Kdaj ima delavec pravico do daljšega letnega dopusta od minimalnega?

Minimalni letni dopust v trajanju 4 tednov se poveča za ustrezno število dodatnih dni, če delavec izpolnjuje posebne kriterije. Nekatere od teh kriterijev določa že zakon sam, praviloma pa jih določajo veljavne kolektivne pogodbe.

Tako na primer že zakon določa, da pripadajo delavcu dodatni dnevi letnega dopusta, če izpolnjuje naslednje kriterije:

• dodatne tri dni ima starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60% telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke
• dodatno še en dan dopusta ima delavec za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti
• pravico do dodatnih dni ima tudi nočni delavec, pri čemer zakon ne določa števila dni, temveč to prepušča kolektivnim pogodbam
• dodatnih sedem dni ima delavec, ki še ni dopolnili 18 let starosti.

Številni drugi kriteriji, ki se nanašajo praviloma na zahtevnost delovnega mesta in pridobljene izkušnje ter socialni status delavca so določeni v veljavnih kolektivnih pogodbah. Praviloma se kriteriji med seboj ne izključujejo, ampak se seštevajo, razen v primerih, kadar se isti kriterij (na primer starost) v zakonu in kolektivni pogodbi podvaja in je treba v takem primeru upoštevati dodatno število dni po istem kriteriju le enkrat, v trajanju, ki je za delavca ugodnejše.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ne omejuje maksimalnega števila dni letnega dopusta, temveč samo minimalno trajanje, medtem ko za področje javnega sektorja poseben zakon določa tudi zgornji limit.

Ali ima delavec krajši letni dopust, če dela krajši delovni čas od polnega?

Ne, krajši delovni čas ne vpliva na dolžino letnega dopusta, temveč na višino nadomestila plače v času izrabe letnega dopusta. Zahteva, da delavec zaradi krajšega delovnega časa ne sme biti v slabšem položaju kot primerljiv delavec, ki dela s polnim delovnim časom ter pravilo o sorazmernosti pravic, izhajata tako iz zakona kot iz zavezujoče Konvencije MOD št. 175 o delu s krajšim delovnim časom ter istoimenske Direktive 1997/81/ES.

Delavec s krajšim delovnim časom ima torej pravico do letnega dopusta v enakem trajanju kot primerljiv delavec s polnim delovnim časom, sorazmerno krajši delovni čas pa vpliva na sorazmerno nižje nadomestilo plače, ki ga delavec prejema v času izrabe letnega dopusta.

V praksi lahko pride do krajše odmere letnega dopusta v takem primeru le, če ima tak delavec delovni čas razporejen na manjše število delovnih dni v tednu. Če ima delavec s polovičnim delovnim časom na primer delovno obveznost razporejeno samo na tri delovne dni v tednu, bo imel glede na razporeditev delovnih dni 12 dni minimalnega dopusta (4 x 3 dni), če pa bi imel polovični delovni čas razporejen na pet dni v tednu po 4 ure na dan, pa bi imel 20 dni (4 x 5 dni) minimalnega dopusta. To je tudi logično, saj bi moral za en teden odsotnosti z dela zaradi izrabe dopusta v prvem primeru izrabiti le tri dni, v drugem primeru pa pet dni dopusta.

Preberite tudi Odsotnost z dela zaradi bolezni ne vpliva na koriščenje letnega dopusta.

Podjetnike, ki želijo v svojem podjetju angažirati novo osebo,  pa ne razmišljajo o pogodbi o zaposlitvi za novega »sodelavca«, ampak bi z osebo radi sodelovali na drug način vabimo na naš seminar Poznate vse oblike dela in zaslužka ter njihovo obdavčitev?

Prijava na seminar

Pripravila: Anja Grahek