Mini davčna reforma

Mini davčna reforma

Mini davčna reforma, čeprav je Državi zbor RS že potrdil davčne spremembe, so na izredni seji v ponedeljek, 3. 10. 2016, odločali o morebitni vložitvi odložilnega veta interesne skupine delodajalcev, ki se z dvema novelama paketa mini davčne reforme ni strinjal. Na seji so izglasoval odložilni veto na novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki predvideva zvišanje stopnje davka s 17 na 19 odstotkov s 1. januarjem 2017, zato bo moral DZ o noveli zakona ponovno odločati. (Dodano 3. 10. 2016).

Po tem, ko je to storila Vlada RS, je tudi Državni zbor RS potrdil davčne spremembe, imenovane mini davčna reforma. Paket sprememb v prvi vrsti prinaša spremembo dohodninske lestvice, pa tudi višjo obdavčitev pravnih oseb. Gre za spremembe treh davčnih zakonov, ki naj bi začeli veljati z letom 2017.

Dogajajo se torej spremembe novele Zakona o dohodnini, novele Zakona o davku od dohodka pravnih oseb ter novele Zakona o davčnem postopku.

Prijava na brezplačno izobraževanje

Nov dohodninski razred, manj obdavčena t. i. 13. plača

Pisali smo že o tem, da je glavna tema predloga davčnega prestrukturiranja nova dohodninska lestvica, ki prinaša nov dohodninski razred. Tako se bo med 2. in 3. dohodninski razred uvedel nov razred s 34-odstotno davčno stopnjo, ki bo veljala za neto letno davčno osnovo v razponu od 20.400 evrov do 48.000 evrov.

Predlog novele zakona o dohodnini prinaša tudi razbremenitev dela plače za poslovno uspešnost. Del plače za poslovno uspešnost, pa tudi božičnica, se do višine 70 odstotkov povprečne mesečne plače ne bosta vštevala v davčno osnovo.

Prijava na brezplačno izobraževanje

Spremembe tudi za podjetja: višja obdavčitev podjetij

Zaradi sprememb je pričakovano, da bo v državnem proračunu 106 milijonov evrov manj prihodkov. Nekaj več kot 50 odstotkov manka bo nadoknadila sprememba, ki bo z dvema odstotnima točkama več obdavčila dobiček podjetij (iz 17 na 19 odstotkov).

Gospodarstvenikom “ponuja drobtinice”

Še pred potrditvijo mini davčne reforme v Državnem zboru so odzvala nekatera gospodarska združenja. Na portalu Gospodarske zbornice Slovenije so skupaj zapisali, da “ne drži, da ni možna odločnejša davčna reforma. Drži pa, da vlada bremena deli krivično. Večini slovenskih davkoplačevalcev, ki delajo v gospodarstvu, ponuja drobtinice, podjetjem pa po nepotrebnem z višjimi davki jemlje še več razvojnega potenciala”.

Prijava na brezplačno izobraževanje