Poklicne bolezni so resen izziv za zdravje delavcev in učinkovitost delovnega okolja. V Sloveniji se o njih še vedno premalo govori, obstoječa statistika pa ne odraža realnega stanja. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) zato poziva k dopolnitvi seznama poklicnih bolezni in k večji zaščiti zaposlenih pred psihosocialnimi tveganji. Mimogrede, bi radi ustanovili podjetje? Na DATA točki lahko brezplačno registrirate s.p., popoldanski s.p. in d.o.o. Za vse informacije nas kontaktirajte na 01 600 15 30 ali preko data@data.si.
Brezplačno ustanovite podjetje
Poklicne bolezni zahtevajo sodoben in razširjen seznam
ZSSS poudarja, da mora seznam poklicnih bolezni vključevati več stanj, ki so posledica sodobnih delovnih pogojev. Med predlaganimi dopolnitvami so:
- nealergijska astma,
- posttravmatska stresna motnja,
- bolezni zaradi UV sevanja ter
- poklicne okvare hrbtenice, ki nastanejo zaradi ponavljajočih se fizičnih obremenitev.
Prav tako se zavzemajo za razširitev kriterijev za sindrom karpalnega kanala, ki prizadene vse več delavcev pri fizično zahtevnem ali monotonem delu. Večja prepoznava teh bolezni pomeni tudi večjo možnost za ustrezno zdravljenje in odškodnino.
Psihosocialna tveganja so med največjimi izzivi sodobnega dela
V Evropski uniji se sicer zmanjšujejo fizična tveganja, a psihosocialna tveganja ostajajo široko prisotna in premalo urejena. Stres, izgorelost, nadlegovanje in negotovost pri delu so pogosto prisotni, a redko priznani kot poklicne bolezni. ZSSS in Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) pozivata k oblikovanju nove evropske direktive, ki bi psihosocialna tveganja obravnavala sistematično. To je nujno, saj gre za nevarnosti, ki lahko vodijo v dolgotrajne bolezni, invalidnost in izgubo zaposlitve.
Statistika poklicnih bolezni kaže zaskrbljujoče razlike
Podatki Kliničnega inštituta za medicino dela razkrivajo, da je bilo leta 2024 verificiranih 32 primerov azbestnih poklicnih bolezni in dodatnih 17 vnovič obravnavanih. Kljub temu je Inšpektorat za delo prejel le sedem prijav poklicnih bolezni s strani delodajalcev.
Ta razkorak kaže na nujnost sistematičnega beleženja poteka poklicnih bolezni, kar trenutno ni ustrezno urejeno. Brez zanesljivih podatkov ni mogoče oblikovati učinkovitih politik in zaščitnih ukrepov.
Potrebujemo boljši nadzor in večjo ozaveščenost
ZSSS poudarja pomen socialnega dialoga in vključenosti vseh deležnikov pri oblikovanju zakonodaje. Njihovi pozivi niso usmerjeni zgolj k izboljšanju pogojev, temveč tudi k večji ozaveščenosti javnosti in zaposlenih o pravicah, ki jih imajo v primeru poklicne bolezni. Pomembno je, da vsak delavec pozna tveganja, ki jih prinaša njegovo delo, ter postopke za verifikacijo bolezni in uveljavljanje pravic.
Na DATA točki brezplačno registrirajte podjetje. Za vse informacije nas kontaktirajte na 01 600 15 30 ali preko data@data.si.
