Nepridobitna dejavnost, ki jo opravljajo zavezanci skladno z 9. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ni obdavčena z davkom na dobiček. Ob tem je pomembno, da društva, zavodi ali druge neprofitne organizacije preverijo ali dejansko opravljajo le nepridobitno dejavnost ali morda tudi pridobitno.
Ste v procesu ustanavljanja podjetja? Podjetje Data ime že več kot 32 let izkušenj na področju podjetništva v Sloveniji. Pokličite telefonsko številko 01/600-1530 ali pa obiščite našo spletno stran rezervirajte termin registracije podjetja!
Informativni izračun plače lahko opravite z našim kalkulatorjem!
Oprostitev določena v 9. členu ZDDPO-2
Da bo nepridobitna dejavnost oproščena davka (19 odstotkov) je zakonsko določeno v 9. členu ZDDPO-2. Običajno gre za zavezance kot so zavodi, društva, ustanove, verske skupnosti, zbornice in celo politične stranke in javni skladi. Skupni imenovalec je namen ustanovitve, nepridobitna dejavnost in samo poslovanje, ki naj bi bilo skladno z namenom ustanovitve in delovanja.
Ne glede na navedeno, pa lahko navedeni zavezanci kljub temu plačujejo davek od dohodkov, ki jih dosežejo iz opravljanja pridobitne dejavnosti. To velja tudi, če je nepridobitna dejavnost njihov glavni namen.
Zavezanci, ki so oproščeni so ustanovljeni po posebnem zakonu, ki omogoča, da se opravlja določena nepridobitna dejavnost (npr. Zakon o društvih). Slednje pomeni, da oprostitev plačila davka ne morejo uveljavljati družbe, ki so registrirani v eni od oblik po Zakonu o gospodarskih družbah (npr. DOO-družba z omejeno odgovornostjo). Četudi v nekem delu opravljajo nepridobitno dejavnost.
»Popoldanca« lahko odprete ob redni zaposlitvi!
Izračun minimalne plače 2023 – kako poteka?
Določitev kaj je pridobitna in kaj nepridobitna dejavnost
Za namene uveljavljanja oprostitve mora zavezanec ugotoviti v kolikšni meri opravlja pridobitno ali nepridobitno dejavnost. Za ta namen je potrebno poznati določbe Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti.
Praviloma zavezanec opravlja pridobitno dejavnost, če je izpolnjen eden od spodnjih pogojev:
- dejavnost se opravlja zaradi pridobivanja dobička;
- zavezanec z opravljanjem dejavnosti konkurira na trgu z drugimi osebami, ki pa so zavezanci za davek;
- dejavnost kot pridobitno taksativno določa zgoraj navedeni pravilnik.
Kateri dohodki se štejejo kot nepridobitna dejavnost pa je enako natančno določeno v Pravilniku. Spodaj smo predstavili pogoje v krajši verziji:
- donacije, kot brezpogojno plačilo oziroma prispevek v denarju ali naravi oz. donacije so zneski ali stvari, ki jih dobiva zavezanec brez obveznosti vračila in se ne nanašajo na plačila za proizvode ali storitve, katerih kupci so te osebe;
- pojem donacija pomeni prispevek v denarju ali naravi, ki ga donator nameni prejemniku donacije brezpogojno, torej brez obveznosti vračila ali nasprotne storitve oziroma brez drugačne medsebojne poravnave obveznosti med donatorjem in prejemnikom donacije;
- o donacijah govorimo kot neke vrste darila ali prostovoljni prispevki, ko dajalec od prejemnika ne pričakuje in tudi ne dobi nobenega povračila ali storitve v zameno;
- članarine dejansko pomenijo le obvezni denarni prispevek članov zavezancu in za katere iz ene ali več okoliščin izhaja, da so po vsebini članarine in da v celoti ali deloma ne predstavljajo plačila za določene proizvode, blago, storitve ali plačila za ugodnosti članom ali njihovim povezanim osebam.
Kot članarina se obravnava dohodek društva, ki po vsebini predstavlja obvezni prispevek vseh oziroma vsakega od članov za delovanje društva in je pogoj za pridobitev članstva.
- volila in dediščine;
- prihodki iz davkov in dajatev ter prispevkov, ki so plačani neposredno Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ);
- obresti za sredstva na podračunih, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa države oziroma občin in obresti za vloge, naložene v okviru sistema enotnega zakladniškega računa države oziroma občin;
- sredstva za izvajanje javne službe iz javnofinančnih virov;
- namenska javna sredstva.
Informativni izračun dohodnine
Kako nepridobitna dejavnost vpliva na davčni obračun?
Generalno pravilo je, da se pri ugotavljanju davčne osnove upoštevajo prihodki in odhodki v izvirnih zneskih. To je storjeno v skladu z računovodskimi pravili. Glede priznanih odhodkov se za znižanje iz pridobitne dejavnosti upošteva splošno načelo po 29. členu ZDDPO-2. Pri zavezancih, ki dosegajo oba dohodka (iz pridobitne in nepridobitne dejavnosti) se tako prihodki kot odhodki/stroški kot dejanski ali sorazmerno izvzemajo iz davčne osnove. Cilj je, da nepridobitna dejavnost ni obdavčena, zato lahko zavezanec izbira med dvema načinoma izvzema.
Ali izvzema dejanske nepridobitne odhodke ali pa izvzema določen delež celotnih odhodkov. Za razdelitev uporabi delež izračunan iz nepridobitnih prihodkov v vseh prihodkih zavezanca. Če pa se odloči in izvzema dejanske odhodke mora za ta namen zagotoviti analitično ustrezno knjigovodsko spremljanje svojega poslovanja. Na primer tako, da je nepridobitna dejavnost kot svoje stroškovno mesto, ločeno od pridobitne.
Potrebujete pomoč z davčno zakonodajo? Davčni svetovalci podjetja Data so vam vedno na voljo. Pišite nam na [email protected] ali pa pokličite telefonsko številko 01/600-1530 in se naročite na plačljivo strokovno svetovanje!
