Pomoč sorodnika – kdo lahko pomaga in kako?
Pomoč sorodnika podjetniku je dobrodošla že na samem začetku poslovanja podjetnika, saj mu pri obilici nalog, ki jih podjetnik sprejme nase, ko registrira podjetje, pomoč sorodnika še kako prav pride. Veliko vprašanj prejmemo podjetniški svetovalci podjetja DATA s strani aktivnih podjetnikov, ki nas sprašujejo ali jim lahko pri delu v podjetju pomaga brat, svakinja, dedek, vitalna babica. V nadaljevanju članka bomo pojasnili pomoč sorodnika podjetniku kot je opredeljena v 17. členu Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki opredeljuje kratkotrajno delo. Mimogrede, če želite tudi vi odpreti s.p. ali d.o.o., storite to na DATA točki! Pokličite 01/600-1530 ali pa rezervirajte termin prek spletnega obrazca.
Ustanovitev d.o.o. na DATA točki!
Pomoč sorodnika – definicija kratkotrajnega dela
Kratkotrajno delo je definirano kot brezplačno delo, ki ga lahko opravljajo določeni družinski člani podjetnika. Prej omenjeni zakon (ZPDZC-1) namreč določa kratkotrajno delo družinskih članov kot izjemo, ki se ne šteje kot zaposlovanje na črno. Pomoč sorodnika podjetniku ali kratkotrajno delo je definirano kot brezplačno delo, ki ga lahko opravljajo izključno določeni družinski člani podjetnika. Tudi upokojenci in brezposelne osebe. Kratkotrajno delo je brezplačno delo in ne vpliva na prejemanje pokojnine ali denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje. Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikro družbi z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi.
Pomoč sorodnika – kdo lahko pomaga podjetniku?
Podjetniku pod pogoji, ki jih določa Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, lahko pomagajo osebe, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena:
- zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikro družbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
- zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikro družbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
- oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikro družbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,
- starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikro družbe ali zavoda ali samozaposlene osebe.
Izberite zanesljiv računovodski servis!
Pomoč sorodnika – kaj je sorodstvo v vrsti do prvega kolena?
Svetovalci podjetja DATA prejemamo veliko vprašanj podjetnikov, ki sprašujejo, da bi jim v podjetju pomagali stari starši, bratje oz. sestre ipd. Na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poiskali definicijo sorodstvenih razmerjih do prvega kolena v ravni vrsti:
- sorodniki v ravni črti: starši – otrok (1. koleno), stari starši – vnuk (2. koleno), prastari starši – pravnuk (3. koleno), praprastari starši – prapravnuk (4. koleno);
- sorodniki v stranski črti: bratje, sestre (2. koleno), teta/stric – nečak/nečakinja (3. koleno);
- svaštvo v ravni črti: tast/tašča – zet/snaha, očim/mačeha – pastorek/ pastorka (1. koleno);
- svaštvo v stranski črti: svak, svakinja (2. koleno).
Kaj to pomeni za pomoč sorodnika? Kratkotrajnega dela (v podjetju) ne moreta opravljati brat ali sestra podjetnika. Prav tako niti ne vnuki ter stari starši podjetnika.
Rezervirajte si termin za ustanovitev podjetja!
Pomoč sorodnika – kaj je potrebno formalno urediti, če vam pomaga družinski član?
Pomoč sorodnika pomeni, da gre za neplačano pomoč. Kljub temu je potrebno osebo, ki bo to delo opravljala, zavarovati za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Prijava se opravi z M12 obrazcem. Mesečni strošek podjetnika za pomoč sorodnika, znaša 5,66 evra.
Podjetnik mora voditi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu.
Evidenca mora vsebovati:
- osebno ime, naslov in davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo;
- uro začetka in konca opravljanja kratkotrajnega dela, kot jo je potrdila oseba, ki opravlja kratkotrajno delo, po dnevih;
- skupno število ur opravljenega kratkotrajnega dela na mesečni ravni.
Ob začetku in koncu opravljanja kratkotrajnega dela mora evidenco podpisati oseba, ki opravlja delo. To evidenco mora podjetnik hraniti še dve leti po prenehanju opravljanja kratkotrajnega dela. Podjetniki, če imate vprašanja glede priprave na podjetniško pot in se sprašujete, kdo vse vam v podjetju pomaga, smo vam na voljo podjetniški svetovalci podjetja DATA. Pišite nam na [email protected] ali nas pokličite na 01/600-1530 za več informacij!
