Pravica do odpravnine – skorajda vsakdo je zanjo gotovo že slišal, le redkim pa so znani vsebinski odgovori na vprašanja, kdo in kdaj je do nje upravičen, kaj nanjo vpliva in kolikšen znesek vam ob njenem uveljavljanju tudi pripada. Kako pa je v primeru, če spadate v varovano kategorijo delavcev? Za razrešitev tovrstnih ugank smo tukaj pravniki podjetja Data d.o.o.. Nudimo Vam strokovna pravna mnenja in nasvete o tem, kakšne pravice vam pripadajo ob (morebitni) izgubi službe – med katerimi je tudi pravica do odpravnine.
Iz kje izhaja pravica do odpravnine?
Potrebujete nasvet s področja delovnega prava? Pošljite povpraševanje!
Anja Gašperlin, univ. dipl. prav., Data
Poleg tega pa je pomembno tudi, da poznate pravice, ki morda niso zapisane v pogodbi, a ste do njih vseeno upravičeni. Ena od teh je pravica do odpravnine, četudi vam jo bo morda delodajalec skušal zamolčati. Pravica do odpravnine Vam pripada tudi tedaj, ko delodajalec prekine poslovno sodelovanje z vami, bodisi iz poslovnih razlogov ali nesposobnosti. Opozarjamo na primer, ko Vam je ob redni zaposlitvi – iz razloga nesposobnosti ali iz poslovnega razloga – ponujena sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. V takšnih primerih Vam lahko pravica do odpravnine tudi preneha.
Kdaj Vam pripada pravica do odpravnine?
Pravica do odpravnine delavcem pripada:
- ko delavci sami prekinejo poslovanje zaradi nespoštovanja pogodbe o zaposlitvi – torej ob izredni odpovedi s strani delavcev.
- ko je podjetje v postopku likvidacije ali stečaja, ali v primeru spremembe delodajalca. Denimo, da se pri prevzemniku poslov (npr. menedžerski prevzemi vseh ali le posameznih delov podjetja) iz objektivnih razlogov poslabšajo pravice iz pogodbe oziroma se bistveno spremenijo pogoji dela.
- po zakonu o delovnih razmerjih tudi ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Opozarjamo, da zakon nekoliko drugače ureja višino in pogoje za pridobitev pravice do odpravnine v tem primeru.
- delavcem ob upokojitvi.
Kako se določi višina odpravnine?
Višina odpravnine ni odvisna zgolj od povprečne mesečne plače. Na višino odpravnine vpliva tudi trajanje zaposlitve pri delodajalcu. Kot osnova za njen izračun se vzame povprečna bruto mesečna plača, ki jo je delavec prejemal v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Nakar se pomnoži z vsakim letom dela. Sicer pa po zakonu višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove. Razen v primeru, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. Za delavca se torej šteje najbolj ugodna možnost.
Izjeme pri določanju višine odpravnine
V nekaterih primerih je izjemoma lahko odpravnina tudi nižja. V postopkih prisilne poravnane se lahko delavec in delodajalec pisno sporazumeta o načinu izplačila, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine. Slednje je mogoče zlasti v tistih situacijah, ko bi bil lahko zaradi izplačane odpravnine ogrožen obstoj večja števila delovnih mest pri delodajalcu.
Obstaja pa tudi možnost, da vam delodajalec ne izplača odpravnine, ki vam pripada. Pravniki DATA svetujejo, da v tem primeru delavec sprva pisno opomni delodajalca. Šele zatem naj izvede prijavo na inšpektorat za delo ali pa zoper njega vloži tožbo na delovnem sodišču.
Formula za izračun odpravnine
Vam je priznana pravica do odpravnine, a ne veste do kolikšnega zneska ste upravičeni? Formula za izračun je naslednja:
- če je delavec pri delodajalcu zaposlen od enega do 10 let: 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu;
- če je bil delavec zaposlen pri delodajalcu od 10 do 20 let: 1/4 osnove za vsako leto pri delodajalcu;
- če je bil delavec zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let: 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu.
Vam je kršena pravica do odpravnine? Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na [email protected].
Deli na FacebookuDeli na Twitterju
Morda vas zanima tudi:
