Služnost – Veste kaj pomeni in kdaj se uporablja?

Služnost – obstaja več zvrsti služnosti, kot tudi pravil ravnanja v primeru služnosti

Služnost oziroma služnostna pravica. Pa veste tudi kaj pomeni in katere vrste služnosti poznamo? Datini pravniki v nadaljevanju predstavljajo kaj je služnost ter kako mora biti pravno urejena.

Informativni izračun plače

Kaj so služnosti?

Služnost je ena izmed stvarnih pravic, ki jih v našem pravnem redu ureja Stvarnopravni zakonik (SZ-1). Poleg služnosti so stvarne pravice še lastninska pravica, zastavna pravica, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica.

Preberite tudi: Kdaj v pokoj?

Pravica služnosti pomeni pravico uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari.

Služnost tako daje pravico do določenega izkoriščanja ali uporabe stvari, ki je v lasti nekoga drugega. Predstavlja torej poseg v lastninsko pravico drugega subjekta.

Katere vrste služnosti poznamo?

Služnosti delimo v dve osnovni kategoriji, in sicer v stvarne in osebne služnosti. Stvarne služnosti so vezane na točno določeno nepremičnino, služnostni upravičenec pa je vsakokratni lastnik te nepremičnine.

Drugače kot pri stvarni služnosti, pa je osebna vezana na točno določeno osebo – služnostnega upravičenca, zato z njegovo smrtjo tudi preneha.

 PRIJAVITE SE NA SEMINAR ZASLUŽI DENAR S SVOJIM HOBIJEM ALI IDEJO!

Nastanek služnosti

Stvarne služnosti lahko nastanejo na podlagi pravnega posla (pogodbe), na podlagi zakona (npr. s priposestvovanjem) ali pa z odločbo državnega organa (npr. nujna pot). Vpišejo se tudi v zemljiško knjigo.

Osebne služnosti lahko nastanejo na podlagi pravnega posla ali s sodno odločbo.

Vas zanima kako odpreti s.p. ali d.o.o.?

Stvarne služnosti

Stvarne služnosti delimo na pozitivne in negativne služnosti. Pozitivna pomeni pravico lastnika nepremičnine (gospodujoča stvar), da lahko za potrebe te nepremičnine izvršuje določena dejanja na tuji nepremičnini. Negativna pa pomeni pravico lastnika nepremičnine (gospodujoča stvar), zahtevati od lastnika služeče stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini.

Najpogostejši primeri stvarnih služnosti so v primeru poti čez tujo nepremičnino, črpanja vode na tuji nepremičnini, služnost gradnje nad določeno višini, ki lahko ima vpliv na tujo nepremičnino, itd.

Osebne služnosti

Osebna služnost je pravica imetnika, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico in traja najdlje do imetnikove smrti. Osebne služnosti so užitek, raba in služnost stanovanja. Vezana na točno določeno osebo. Upravičenec je tako ne more prenesti na drugo osebo. Če zakon to izrecno dovoljuje, lahko na drugo osebo prenese zgolj izvrševanje osebne služnosti, ne pa tudi same pravice.

Užitek, raba in služnost stanovanja

Užitek je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati in uživati tujo stvar ali pravico tako, da se ohranja njena substanca. Predmet užitka je lahko nepotrošna stvar ali pravica, iz katere izvirajo obresti ali druge koristi. Imetnik lahko izvrševanje užitka prenese na drugo osebo, ne more pa prenesti same pravice.

Raba je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tujo stvar v skladu z njenim gospodarskim namenom za potrebe imetnika služnosti tako, da se ohranja njena substanca. Predmet rabe ne morejo biti potrošne stvari, ampak zgolj nepotrošne. Zakon izrecno določa, da izvrševanja rabe ni mogoče prenesti na tretjo osebo.

Ostanite na tekočem: Prijavite se na e-novice

Služnost stanovanja je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika služnosti in njegove družine tako, da se ohranja njegova substanca.

Tudi izvrševanja služnosti stanovanja ni mogoče prenesti na tretjo osebo.