Uvajate nadurno delo? Bodite pozorni pri davčnem potrjevanju računov!

Če bo vaš delavec izdajal davčno potrjene račune, ko bo opravljal nadurno delo oziroma po tem, ko bo presegel največ osem nadur na teden, oziroma 20 ur na mesec ali največ 170 nadur na leto, boste lahko imeli težave.

Nadurno delo in izdajanje računov z ‘eno in isto številko delavca’

Na Finančni upravi RS pojasnjujejo, da bodo v primeru, če se bo pri davčno potrjenih računih ves čas pojavljala ena in ista številka delavca, potem bodo pri takem zavezancu izvedli nadzor. Pojasnjujejo namreč, da bodo računi, ki jih bodo zavezanci poslali v potrjevanje na Furs, prikazovali tudi morebitne kršitve na področju dela na črno in neupoštevanje delovnopravne zakonodaje.

Izdajanje in potrjevanje računov s pomočjo davčnih blagajn po poteku obratovalnega časa sicer ni davčni prekršek, dodajajo na Fursu. Ste pa lahko za to vseeno kaznovani. Kdaj si preberite v prispevku Za davčno potrjevanje računov po obratovalnem času ste lahko kaznovani!.

Nadurno delo – največ 230 ur letno

V primeru, da delavec dela več nadur kot je določenih s časovno omejitvijo (največ 170 nadur na leto), potem morate pridobiti pisno soglasje delavca. V skladu z Zakonom o delovnih razmerij (ZDR-1) pa delavec ne sme opraviti več kot 230 nadur letno.

Če kršite določila zakona ali naložite delo preko dogovorjenega delovnega časa delavcu, ki dela krajši delovni čas, ste lahko kaznovani z globo od 1.500 do 4.000 evrov.

Nadurno delo morate odrediti pisno

Delavec, ki dela krajši delovni čas, namreč ne sme delati preko dogovorjenega delovnega časa, razen, če je to drugače določeno v pogodbi o zaposlitvi ali v izrednih primerih, kot je primer naravne ali druge nesreče.

Kot določa zakona, morate nadurno delo delavcu odrediti pismo, praviloma pred začetkom dela. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjujejo: »Če zaradi narave dela ali nujnosti dela to ni mogoče, pa se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru se pisno odreditev vroči delavcu naknadno, najkasneje do konca delovnega tedna.«

Nadure niso dovoljene za določene kategorije delavcev

Za opravljanje nadurnega dela delavcu pripada poseben dodatek. Višina dodatka je določena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, ki zavezuje delodajalca.

V skladu z ZDR-1 lahko nadurno delo uvedete le v primerih, če je:

• izjemoma povečan obseg dela,
• potrebno nadaljevanje delovnega procesa z namenom preprečevanje škode ali nevarnosti za življenje in zdravje ljudi,
• nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih,
• potrebno zagotoviti varnost ljudi in premoženja ter prometa,
• izjemen oziroma nujen in nepredviden primer tako določen v skladu z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Nadurno delo neveljavno, če lahko zaposlite novega delavca

Nadurnega dela ne smete uvesti, četudi izpolnjujete zgoraj omenjene pogoje oziroma primere, če je mogoče delo opraviti v polnem delovnem času z:

• ustrezno organizacijo,
• delitvijo dela,
• razporeditvijo delovnega časa,
• uvajanjem novih izmen,
• zaposlitvijo novih delavcev.

Nadurnega dela prav tako ne smete naložiti določenim kategorijam delavcev. Absolutna prepoved opravljanja nadurnega dela velja za:

• delavce, ki še niso dopolnili 18 let,
• delavce, katerim bi se po pisnem mnenju pooblaščenega zdravnika zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje,
• delavce, ki imajo polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela, pri katerem obstajajo večje za poškodbe in zdravstvene okvare,
• delavce, ki delajo krajši delovni čas po posebnih predpisih,
• delavke v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko dojijo otroka, če opravljanje takega dela predstavlja nevarnost zanjo ali otroka.

Posebni pogoji za starejše delavce

Na ministrstvu glede uvajanja nadurnega dela za nekatere kategorije delavcev pravijo:  »Delavcem, ki jim ni dopustno odrediti nadurnega dela, tudi ni dopustno neenakomerno razporediti delovnega časa ali jim delovnega časa začasno prerazporediti.«

Nekateri delavci nadurno delo sicer lahko opravljajo , a le če s tem pisno soglašajo. Gre za:

• starejše delavce,
• delavce, ki negujejo otroka, starega od treh let,
• delavce, ki živijo sami z otrokom, mlajšim od sedem let ali hudo bolnim oziroma prizadetim otrokom.

Deli na FacebookuDeli na Twitterju