Temperatura v delovnem prostoru ne sme presegati 28 stopinj Celzija

Delodajalec mora glede na Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, izdan na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu, za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, med drugim upoštevati tudi temperaturo zraka v delovnih prostorih. O tem, kolikšna najvišja temperatura zraka je dovoljena na delovnem mestu smo pisali že tukaj.

Varstvo in zdravje pri delu

Delodajalec mora zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu.

Temperatura zraka v delovnih prostorih sicer ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih »vročih delovnih prostorih«, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči, …), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa. Velja, da je dovoljena temperatura 28 stopinj Celzija določena pri običajnih okoljskih toplotnih razmerah in dolgoletnih temperaturnih povprečjih.

Temperatura v delovnem prostoru ne sme biti višja niti občasno

Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno (se pojavljajo le določen čas in torej ne gre za vroče delovne prostore, kjer je lahko temperatura 28 stopinj Celzija stalno presežena zaradi narave proizvodnega procesa ter uporabljene tehnologije in delovne opreme), predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe.

Ker običajno ne gre za stalno preseganje dovoljene temperature, lahko delodajalec izvede tudi začasne ukrepe, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur. Med temi ukrepi so običajno najpogostejši organizacijski, na primer

• prerazporeditev delovnega časa,
• krajši delovni čas,
• pogostejši in daljši odmori  med delovnim časom,
• ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov,
• zmanjšanje intenzivnosti  dela in podobno,
• skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa.

Delodajalec se seveda lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati. Vsekakor je dolžnost delodajalca, da z ustreznimi preventivnimi ukrepi zagotovi delavcem varnost in zdravje v zvezi z delom. Odločitev o tem, katere ukrepe bo izvedel, je njegova. Ukrepi morajo biti opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Delavec ima pravico odkloniti delo

ZVZD-1 daje delavcu tudi pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi.

Vendar Inšpektorat RS za delo (IRSD) ocenjuje, da občasno (zlasti poletno) zvišanje temperature v delovnih prostorih tudi prek 28 stopinj Celzija v večini primerov ne predstavlja neposrednega ogrožanja zdravja in življenja delavca, vsekakor pa lahko določena tveganja predstavlja za na primer kardiovaskularne bolnike.

Delavci imajo pravico poklicati inšpekcijo

Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahtevata sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj, ki se pojavljajo ob prekoračenih temperaturah, oziroma (poleg delavcev) zahtevati inšpekcijsko nadzorstvo, če menijo, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov.

Inšpektor v primeru ugotovljenih nepravilnosti delodajalcu običajno z ureditveno odločbo naloži, da mora v Izjavi o varnosti z oceno tveganja oceniti tveganja za zaposlene zaradi visokih temperatur ter sprejeti ukrepe, ki jih je v ta namen dolžan tudi izvajati. Delodajalec mora glede na konkretne razmere pri njem izbrati takšne ukrepe, ki so na njegovem področju najbolj ustrezni in privedejo do izboljšanja temperaturnih pogojev in počutja delavcev.

Pripravila: Anja Grahek