ZDR-1

Dopust in menjava delovnega mesta

|
dopust

Če se delavec sredi leta odloči za menjavo delovnega mesta, lahko to vpliva na njegov letni dopust. V primeru, da dela del leta pri enem, del leta pa pri drugem delodajalcu, sta mu oba dolžna zagotoviti sorazmerni del dopusta in v skladu s tem sorazmerni del regresa. Vendar pa lahko delavec izgubi pravico kakšnega od dni dopusta, če ni vse leto v delovnem razmerju in ima torej med eno in drugo zaposlitvijo proste dneve. O regresu in sorazmernosti smo že pisali nadaljuj z branjem…

Dopust in menjava delovnega mesta Read More »

Kaj če delavca v času odmora med delovnim časom povozi avto?

|

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot eno od pravic delavcev predpisuje tudi odmor med delovnim časom in čas odmora med dnevnim delom se, kot pojasnjujejo na Inšpektoratu RS za delo, šteje v delovni čas. [tweet]Delodajalec je za varnost delavcev odgovoren tudi med njihovim odmorom.[/tweet] Delavec, ki dela polni delovni čas, ima po zakonu pravico do odmora, ki traja 30 minut. Delavci, ki delajo krajši delovni čas od polnega, a najmanj štiri ure na dan, pa imajo pravico do sorazmernega dela

Kaj če delavca v času odmora med delovnim časom povozi avto? Read More »

Dodatek za deljeni delovni čas

|
dodatek za deljeni delovni čas

Dodatek za deljeni delovni čas Dodatek za deljeni delovni čas in dodatek za izmensko delo morate delodajalci delavcem zagotoviti le, če vas k temu zavezuje kolektivna pogodba. Zakon teh dodatkov ne predpisuje. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) predvideva dodatke za delo v manj ugodnem času. To  le za nočno delo, za nadurno delo, za delo v nedeljo ali na praznike in dela proste dneve po zakonu. A ne določa višine teh dodatkov. Hkrati ne določa niti vsebine in ne višine

Dodatek za deljeni delovni čas Read More »

Dopolnilno delo – za dodatnih osem ur na teden k drugemu delodajalcu

|

Kljub temu, da delavec pri enem delodajalcu že dela 40 ur na teden oziroma ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, lahko izjemoma sklene pogodbo o zaposlitvi še za dodatnih osem ur na teden z drugim delodajalcem. Izjemo oziroma tovrstno dopolnilno delo, kot ga je poimenoval zakonodajalec, določa 147. člen Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Drugo, krajše delovno razmerje z drugim delodajalcem, lahko delavec sklene le s soglasjem delodajalca, s katerim ima že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za

Dopolnilno delo – za dodatnih osem ur na teden k drugemu delodajalcu Read More »

Kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti že deset let ne velja več

|

Odkar je prenehala veljati Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, delodajalce in delavce pri urejanju medsebojnih razmerij tam, kjer ne veljajo panožne kolektivne pogodbe, zavezuje le še Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), pogodba o delu in splošni akti delodajalca. To je praviloma manj ugodno za delavce, saj lahko vsak nižji akt določa le ugodnejše pogoje zanje in že pridobljenih pogojev z višjim aktom ne more poslabševati z nižjim. Pogodba o zaposlitvi tako lahko določa ugodnejše pogoje kot kolektivna pogodba, ta

Kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti že deset let ne velja več Read More »

Minimalna plača in letni dopust

|
minimalna plača in letni dopust

Minimalna plača in letni dopust Minimalna plača in letni dopust – Glede na določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Ali pripada delavcu minimalna plača kljub koriščenju letnega dopusta? Minimalna plača in letni dopust Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi mora biti vedno v denarni obliki. Plača je odvisna

Minimalna plača in letni dopust Read More »

Scroll to Top