Državni zbor je sprejel Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS), ki se bo začel uporabljati 1. januarja prihodnje leto. Ta natančno določa pogoje, pod katerimi lahko pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, s sedežem v Republiki Sloveniji, začasno izvajajo storitve v drugi državi članici Evropske unije (EU) ter obratno.
izobraževanje
To pa ne bo veljajo za čezmejno izvajanje storitev samozaposlenih oseb, ki običajno opravljajo dejavnost v dveh ali več državah članicah EU in delodajalcev, katerih napoteni delavci običajno opravljajo delo v dveh ali več državah članicah EU ter čezmejno izvajanje storitev pomorščakov.
Kdaj lahko delodajalec ali s. p. izvaja čezmejno delo?
Zakon o čezmejnem izvajanju storitev določa, da delodajalec lahko to počne pod pogojem, da:
- običajno opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji,
- ne krši pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice delavca,
- napoteni delavec običajno ne opravlja dela v državi napotitve,
- se storitev izvaja v okviru dejavnosti, za katero je delodajalec registriran v Republiki Sloveniji (vsaj dva meseca vpisan v Poslovni register Slovenije) in ima odprt transakcijski račun, ki je prijavljen v davčni register, razen v primeru napotitve delavca v povezano gospodarsko družbo in
- se storitev izvaja na enega izmed dovoljenih načinov.
Delodajalec mora zaposlovati od pet do deset delavcev in pri tem imeti zaposlenega najmanj enega delavca, ki je neprekinjeno vključen v obvezna socialna zavarovanja že najmanj šest mesecev. Oziroma, če je obdobje od ustanovitve krajše, od ustanovitve dalje ali da ima delodajalec, ki zaposluje več kot deset delavcev, zaposlene najmanj tri delavce, ki so na tej podlagi neprekinjeno vključeni v obvezna socialna zavarovanja. Delodajalec pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavi, da v Republiki Sloveniji dejansko običajno opravlja dejavnost. Pogoj pa je še da, da zoper delodajalca v zadnjih treh letih ni bila več kot enkrat pravnomočno izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom ali zaposlovanjem na črno in nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti.
Samozaposlena oseba lahko čezmejno izvaja storitev pod pogojem, da:
- storitev izvaja v okviru dejavnosti, za katero je samozaposlena oseba že najmanj registrirana v Republiki Sloveniji in
- storitev se izvaja na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom storitve.
Pogoj iz prve alineje prejšnjega odstavka se šteje za izpolnjenega, če:
- je samozaposlena oseba že najmanj dva meseca vpisana v Poslovni register Slovenije,
- je samozaposlena oseba že najmanj dva meseca vključena v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji na podlagi samozaposlitve,
- samozaposlena oseba nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti in
- samozaposlena oseba pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavi, da v Republiki Sloveniji dejansko običajno opravlja dejavnost.
Pred pričetkom čezmejnega dela je potrebno pridobiti obrazec A1
Zakon o čezmejnem izvajanju storitev nadalje predpisuje, da mora delodajalec oziroma samozaposlena oseba pred začetkom izvajanja storitve pridobi potrdilo A1. Delodajalec ali samozaposlena oseba prek državnega portala za podjetja in podjetnike (sistem e-VEM) vloži vlogo za izdajo potrdila A1 največ 30 dni pred predvidenim začetkm čezmejnega izvajanja storitve. Za pridobitev pa morate dokazati, da so dejavnosti, ki jih nameravate opravljati v tujini, podobne dejavnostim, ki ste jih opravljali v domovini.
Obrazec A1 po zdaj veljavni zakonodaji omogoča, da zaradi krajšega (največ dve leti) dela v tujini ne spreminjate svojih pravic iz socialne varnosti. Podrobneje smo o tem pisali v Ste napoteni na delo v tujino – katera država je odgovorna za vašo socialno varnost?
Potrdilo A1 preneha veljati:
- potekom obdobja napotitve oziroma čezmejnega izvajanja storitve, za katerega je bil izdan;
- z dnem prenehanja napotitve oziroma čezmejnega izvajanja storitve, in sicer na podlagi obvestila vlagatelja ali napotenega delavca, da je napotitev oziroma čezmejno izvajanje storitve predčasno prenehalo;
- z dnem odjave napotenega delavca oziroma samozaposlene osebe iz obveznega socialnega zavarovanja v Republiki Sloveniji ali
- z razveljavitvijo.
Službena pot ali napotitev na delo v tujino?
Do sedaj se za “razmejitev” o tem, kaj je službena pot in kaj napotite v tujino, večinoma uporablja definicija 129. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ta določa, da ima zavarovana oseba na zasebnem ali službenem potovanju v tujini pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči, razen če pravni red EU ali meddržavna pogodba ne določata drugače.
Za službeno potovanje pa ta člen šteje potovanje, na katerega je zavarovanec poslan, in traja toliko časa kot je opredeljeno na njegovem potnem nalogu, vendar ne dlje kot 3 mesece od začetka potovanja v tujino. Če traja službeno potovanje dalj časa, se šteje kot napotitev na delo v tujino. Morda vas bo zanimalo tudi, komu pripada nadomestilo za ločeno življenje?
Ste na službeni poti? Preverite višine dnevnic z našim računalom!
Informativni izračun dnevnice 2017
Neupoštevanje določb zakona prinaša globe
Zakon o čezmejnem izvajanju storitev prinaša tudi globe. Od 2.000 do 60.000 evrov globe lahko doleti tujega delodajalec, ki čezmejno izvaja storitev kljub neizpolnjenim pogojem ali ki pred začetkom izvajanja storitve ne opravi prijave storitve ali ne hrani dokumentacije oziroma je ne predloži na poziv pristojnega nadzornega organa.
Potrebujete pravno svetovanje?
Obrnite se na naše strokovnjake.
Za ponudbo pokličite na 01 600 15 30 ali pišite na [email protected].
Z globo 200 do 6.000 evrov pa se kaznuje tudi odgovorna oseba tujega delodajalca, če ta stori omenjene prekrške.
Zakon o čezmejnem izvajanju storitev predpisuje tudi globo za tujo samozaposleno osebo, ki znaša 1.000 do 30.000 evrov, če ta čezmejno izvaja storitev kljub neizpolnjenim pogojem, ne opravi prijave storitve v predpisanem roku ali ne hrani dokumentacije oziroma je ne predloži na poziv pristojnega nadzornega organa.
Preberite tudi:
- Kako zaposlitev v eni državi EU in prebivanje v drugi vpliva na vašo socialno varnost?
- Napotitev delavcev čez mejo bo urejala in podpirala Evropska komisija
- Dnevnice za službeno potovanje v Sloveniji in v tujini
