Sp dela samo za enega naročnika

Sp dela samo za enega naročnika

Sp dela samo za enega naročnika in je zadovoljen s takim načinom sodelovanja, a morata biti obe strani tako delodajalec kot sp pozorni, ali ima njuno sodelovanje elemente rednega delovnega razmerja.

Pravniki podjetja Data, d.o.o., z bogatimi izkušnjami na področju delovnega prava ugotavljajo, da v veliko primerih, ko sp dela samo za enega naročnika,  osebe ne bi smele dela opravljati kot s.p., ampak bi morale zaradi elementov delovnega razmerja delati na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Priporočamo, da se o svojem primeru posvetujete s pravniki, saj vam bodo priporočili ustrezen in najbolj ugoden način sodelovanja .

Elementi delovnega razmerja obstajajo, ko se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Kdaj lahko sp dela samo za enega naročnika?

Ko sodelovanje izpolnjuje naslednje elemente delovnega razmerja, mora naročnik  z osebo, ki dela zanj, skleniti pogodbo o zaposlitvi:

• oseba delo opravlja v delovnih prostorih podjetja,
• oseba delo opravlja v delovnem času, ki velja za ostale zaposlene in 8 ur dnevno (ali manj);
• oseba uporablja delovno opremo in ostala delovna sredstva podjetja (delovne pripomočke, potrošni material, računalnik, službeni avto…) – če za uporabo teh sredstev ne plačuje najemnine;
• delo opravlja po navodilih in pod nadzorom odgovorne osebe podjetja.

Velja tudi, ko s.p. dela samo za enega naročnika. Inšpekcijski nadzori so na tem področju zelo pogosti, saj redno delo prek s.p. ni zakonito.

Delodajalci, ali dobro poznate vse svoje obveznosti na področju zaposlovanja?

V pomoč pri odločitvi, kako urediti sodelovanje, vam bo tudi naš spletni izračun, ki vam bo pokazal, ali je za vas bolj ugodno sklepanje avtorskih ali podjemnih pogodb ali morda razmislite o občasnem delu.

Izračun: avtorska/podjemna pogodba

Sp dela samo za enega naročnika – je to zakonito?

Povsem zakonito pa je, da  dela sp samo za enega naročika,  za eno podjetje, če si  ustrezno uredi status ekonomsko odvisne osebe in niso podani elementi rednega delovnega razmerja.

Zakon o delovnih razmerjih pravi, da je ekonomsko odvisna oseba samozaposlena oseba, ki opravlja delo v naslednjih okoliščinah:

• na podlagi pogodbe civilnega prava,
• osebno,
• za plačilo,
• samostojno,
• dlje časa opravlja delo,
• sama ne zaposluje delavcev.

Za ekonomsko odvisnost mora biti izpolnjen še pogoj, da oseba najmanj 80 odstotkov svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika.

Status ekonomsko odvisne osebe samostojnemu podjetniku ne pripada avtomatsko. O tem mora namreč obvestiti naročnika. Če tega ne stori, ne more uveljavljati pravic, ki mu pripadajo, kljub temu da ekonomska odvisnost obstaja.

Torej: če je samostojni podjetnik ekonomsko odvisna oseba brez elementov delovnega razmerja, je to zakonito. Če pa so podani elementi delovnega razmerja, pa to ni zakonito, četudi ima samostojni podjetnik urejen status ekonomsko odvisne osebe.

Potrebujete dodatne sodelavce, pa z njimi ne želite skleniti pogodbe o zaposlitvi? Vse možnosti poslovnega sodelovanja temeljito predstavimo na brezplačnem izobraževanju Podjetnik sem – kaj pa zdaj?

Kakšne pravice pripadajo ekonomsko odvisni osebi?

Zakon o delovnih razmerjih daje omejeno delovnopravno varstvo ekonomsko odvisnim osebam. Če s posebnim predpisom ni določeno drugače, se tako za ekonomsko odvisne osebe uporabljajo določbe ZDR-1 o:

• prepovedi diskriminacije, 
• zagotavljanju minimalnih odpovednih rokov, 
• prepovedi odpovedi pogodbe v primeru neutemeljenih odpovednih razlogov (npr. začasne odsotnosti z dela zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe ali nege družinskih članov ali zaradi izrabe starševskega dopusta po predpisih o starševstvu),
• uveljavljanju odškodninske odgovornosti, 
• o zagotavljanju plačila za pogodbeno dogovorjeno delo kot je primerljivo za vrsto, obseg in kakovost prevzetega dela, upoštevaje kolektivno pogodbo in splošne akte, ki zavezujejo naročnika ter obveznosti plačila davkov in prispevkov.

O ostalih pravicah ekonomsko odvisnih oseb smo že pisali.

Kako ekonomsko odvisna oseba uveljavlja svoj status?

Da je podjetnik upravičen do statusa ekonomsko odvisne osebe (in s tem zgornjih pravic), mora po zaključku vsakega koledarskega ali poslovnega leta obvestiti naročnika, od katerega je ekonomsko odvisen, o pogojih, pod katerimi deluje, tako da naročniku posreduje vsa dokazila in informacije, potrebne za presojo vprašanja obstoja ekonomske odvisnosti.

Pozor: poučite se o elementih rednega delovnega razmerja, saj so ključni v primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem!

Pripravila: pravna služba podjetja Data, d.o.o.

Deli na FacebookuDeli na Twitterju