“Razmere na trgu dela so zelo ugodne,” ugotavljajo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Število delovno aktivnih se je ob koncu lanskega leta ponovno povečalo v večini dejavnosti zasebnega sektorja in se tako približuje predkrizni ravni. Visoka ostajajo tudi kratkoročna pričakovanja podjetij glede prihodnjega zaposlovanja. Se pa na trgu dela vse bolj odraža vpliv staranja populacije, ki prispeva k zmanjševanju razpoložljive delovne sile.
>>> Tudi v vašem podjetju iščete nove sodelavce? Če potrebujete pomoč, vam nudimo kadrovsko svetovanje. Veliko koristnih informacij glede zaposlovanja pa vam je na voljo tudi na brezplačnem izobraževanju Podjetnik sem – kaj pa zdaj?.
Delovna aktivnost podobna kot pred krizo
Ugotovitve statističnega urada kažejo, da je bilo v zadnjem lanskem četrtletju v Sloveniji objavljenih skoraj 17.400 prostih delovnih mest. Število delovno aktivnih se je proti koncu lanskega leta povečalo v večini dejavnosti zasebnega sektorja. Izstopajo zlasti predelovalne dejavnosti, trgovina in promet. V javnih storitvah je porast delovno aktivnih izhajal predvsem iz višje zaposlenosti v izobraževanju (zlasti osnovnem šolstvu) in zdravstvu.
Rast plač v zadnjem obdobju višja
Rast plač v javnem in zasebnem sektorju je po nekajletnih skromnih rasteh v zadnjem obdobju višja, vendar ostaja nižja kot v predkriznem obdobju, ugotavlja Umar.
Rast v javnem sektorju je bila v lanskem letu povezana z odpravo nekaterih plačnih ukrepov, sprejetih v času krize. Letošnji pritiski na rast plač pa izvirajo predvsem iz zahtevane odprave nekaterih plačnih anomalij ter napredovanj zaposlenih.
>>> Minimalna plača 2018: 638 evrov neto
V zasebnem sektorju je bila rast plač najvišja v predelovalnih dejavnostih in nekaterih tržnih storitvah. V prihodnjih letih pa bodo plačni pritiski po oceni Umarja izhajali iz rasti gospodarske aktivnosti ter znižanja brezposelnosti in s tem povezanimi omejitvami pri iskanju usposobljenih delavcev.
>>> Davčna razbremenitev dela – kdaj?
Na trgu dela se vse bolj občuti staranje prebivalstva
Na trgu dela se vedno bolj kaže tudi vpliv demografije. Ta dodatno prispeva k zmanjševanju razpoložljive delovne sile. Umar ocenjuje, da je zato zaposlovanje tujcev v nekaterih dejavnostih vse večje. “Ta trend se je lani še okrepil – rast števila delovno aktivnih tujih državljanov je v enajstih mesecih dosegla 13 odstotkov,” pojasnjujejo.
Med vsemi delovno aktivnimi tako tuji državljani dosegajo nekaj več kot 8-odstotni delež. Po oceni Umarja je to med drugim posledica močne rasti aktivnosti v dejavnostih, ki tudi sicer izstopajo po deležu delovno aktivnih tujcev: promet in skladiščenje, gostinstvo, predelovalne dejavnosti ter druge poslovne dejavnosti, ki vključujejo zaposlovalne dejavnosti.
Deli na FacebookuDeli na Twitterju