Go to Top

Razbremenitev stroškov dela: ukinitve prispevka za poškodbe pri delu in poklicne bolezni?

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so pripravili pet ukrepov za razbremenitev stroškov dela, pri tem pa so sodelovali tudi z Zbornico davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS). Zbirka petih ukrepov za razbremenitev stroškov dela je nastala v odgovor na izračune ministrstva za finance, da je dohodek v višini 250 odstotkov povprečne plače v Sloveniji obdavčen 51-odstotno, v drugih primerljivih državah pa se ta giblje okoli 45 odstotkov.

Potrebujete davčno svetovanje?
Obrnite se na naše strokovnjake.
Za ponudbo pokličite na 01 600 15 30 ali pišite na [email protected].

Evroskupina meni, da bo Slovenija letos le stežka dosegla znižanje proračunskega primanjkljaja za 0,6 odstotka BDP (trenutni proračun predvideva znižanje za zgolj 0,1 odstotka BDP), na finančnem ministrstvu pa obenem zavračajo znižanje davčnega bremena in pristajajo le na davčno prestrukturiranje. Priznavajo, da so problem predvsem stroški dela, predvsem pri višjih plačah, so zapisali na GZS.

Predlogi za razbremenitev stroškov dela:

  • Ukinitev prispevka za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Delodajalec mora danes plačati 0,53 odstotka od izplačanega dohodka tistemu, ki opravlja delo za plačilo in za to delo še ni po nobeni drugi podlagi zavarovan za poškodbe pri delu.

Ukinitev 0,53 odstotnega prispevka bi imel neto učinek -30,7 milijona evrov (-48 milijonov evrov  izpada iz socialnih blagajn ter 7,9 milijona evrov več prejete dohodnine in 9,4 milijona evrov več iz naslova davkov na potrošnjo).

izobraževanje

Varstvo in zdravje pri delu

Ob sklenitvi delovnega razmerja mora delodajalec delavca usposobiti za varno opravljanje dela. Delavci, znate poskrbeti za svojo varnost? Delodajalci, poznate svoje odgovornosti glede zdravja na delu? Prijave na zakonsko obvezen seminar na 01 6001 530 ali na [email protected]

Več informacij
  • Uvedba razvojne kapice. Gospodarstveniki predlagajo omejitev plačevanja prispevkov za socialno varnost pri dvakratniku davčne osnove za povprečno bruto plačo (torej pri okrog tri tisoč evrih). Razvojna kapica je nujna, a jo bo politika težko podprla, še ocenjujejo. Pravni vidik prvega ukrepa so podprli z zagotovilom, da »razvojna kapica med 2- in 2,5-kratnikom povprečne plače ne ukinja potrebne solidarnosti na področju socialnega zavarovanja, temveč to solidarnost povrne na še razumno raven, ki ne vodi v nestimulativno uravnilovko«. Dodajajo, da je razvojna kapica dober ukrep, ker zajema vse zaposlene, tudi tiste v javnem sektorju.

Gospodarska zbornica želi, med drugimi ukrepi, ukinitev prispevka za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Klikni in deli

Pri 2-kratniku povečanja bruto plače bi bil neto učinek razvojne kapice -164 milijonov evrov (-320 milijonov evrov neto izpada iz socialnih blagajn ter +106,7 evrov več prejete dohodnine in +49,3 milijona evrov več iz naslova davkov na potrošnjo).

  • Uvedba dodatnega dohodninskega razreda. Ker trenutno za neto davčno osnovo med 20 in 71 tisoč evrov velja 41-odstotna davčna stopnja, predlog GZS in soavtorjev predvideva za osnovo od 20 do 36 tisoč evrov 34-odstotno, za osnovo od 36 do 71 tisoč evrov pa 41-odstotno dohodnino.

Spremembe v dohodninski lestvici bi dosegle 68.000 ljudi s plačo nad 1,8-kratnikom povprečne plače. Neto učinek bi bil -45,2 milijona evrov (-58,9 milijona evrov manj pobrane dohodnine  ter +13,7 milijona evrov več iz naslova davkov na potrošnjo).razbremenitev stroškov dela

  • Predlagajo umik 50-odstotne davčne stopnje, ki jo danes plačujejo tisti z neto davčno osnovo 71 tisoč evrov ali več. Tudi ukinitev najvišjega dohodninskega razreda je začasa trenutne koalicije težko pričakovati, menijo na GZS in dodajajo, da v primeru uspelih drugih ukrepov, predvsem razvojne kapice, brisanje najvišjega razreda niti ni nujno, saj bi razbremenili tudi plače, ki so sedaj obdavčene s 50-odstotnim dohodninskim razredom.

Umik 50 odstotne davčne stopnje bi doseglo 4.000 ljudi s plačo nad 5-kratnikom povprečne plače. Neto učinek bi bil  – 11,5 milijona evrov (- 15 milijonov evrov manj pobrane dohodnine ter + 3,5 milijona evrov več od davkov na potrošnjo).

izobraževanje

Abeceda poslovanja

Ob vstopu na podjetniško pot vam pomagamo z vsemi informacijami o obveznostih podjetnika in podjetja na enem mestu.

Več informacij
  • Predlagajo še dvig splošne olajšave za zavezance do 75-odstotne povprečne plače (to pomeni letno davčno osnovo 10.866 evrov) na minimalno plačo.

Zgoraj omenjen predlog ukrepa bi dosegel  500.000 ljudi,  neto učinek pa bi bil – 76,6 milijona evrov (- 100 milijonov evrov manj pobrane dohodnine ter + 23,4 milijona evrov več iz naslova davkov na potrošnjo). Dodatno bi bil povprečni mesečni prihodek višji za 17 evrov mesečno na zavezanca.

O nameri vlade, da še letos razbremeni stroške dela, pa smo že pisali tudi v prispevku Davčno prestrukturiranje gre v drugi krog.

Vir: GZS

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja