Prvo odpiranje sp in prispevki
Prvo odpiranje sp in prispevki – za nekoga, ki prvič odpira s. p., torej, to pomeni, da gre za njegov prvi vpis v Poslovni register Slovenije (PRS), to pomeni, da bo prvo in drugo leto poslovanja plačeval nekoliko nižje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ).
Prvo leto bodo prispevki (vendar ne vsi, kot marsikdo zmotno misli, temveč le PIZ, nižji za 50 odstotkov, drugo leto poslovanja pa za 30 odstotkov. Prispevki za zdravstveno zavarovanje (ZZ), starševsko varstvo (s. v.) in prispevek za zaposlenega (p. z.) se ne v prvem, ne v drugem in ne v nadaljnjih letih poslovanja ne spreminjajo.
Od tretjega leta poslovanja dalje pa boste plačevali polne prispevke, ki znašajo 341,20 evra mesečno. Gre torej za polne prispevke, ki jih samozaposleni plačuje tudi, če ne posluje oziroma če nima prihodkov.
Prvo odpiranje sp in prispevki – kaj pravijo številke?
Če ste v PRS vpisani prvič in imate samostojno podjetje odprto prvo leto, letos torej za PIZ plačujete 106,08 evra mesečno (namesto 212,16 evra), če pa imate s. p. drugo leto, pa za PIZ plačujete 148,51 evra mesečno (namesto 212,16 evra). Skupaj torej, če imate s. p. in ste v PSR vpisani prvič, za socialne prispevke plačujete:
- prvo leto 235,12 evra (106,08 (PIZ) + 125,56 (ZZ) + 1,74 (s. v.)+ 1,74 (p. z.),
- drugo leto 277,55 evra (148,51 + 125,56 + 1,74 + 1,74),
- od tretjega leta dalje pa 341,20 evra (polni prispevki) (212,16 + 125,56 + 1,74 + 1,74).
Spomnimo, če imate s. p., ki ste ga odprli prvič, odprt denimo le pol leta, potem pa s. p. zaprete in ga čez dva meseca spet odprete, vam polovično plačevanje PIZ ne pripada, saj boste v poslovni register vpisani že drugič in ne prvič. Drugače pa je, če ste ob prvem vpisu denimo rednega s. p. kasneje dobili službo za polni delovni čas, tj. za 40 ur na teden, in rednega preoblikovali v popoldanski s. p. Preverite v Ponovno odprtje s. p.: kadarkoli, a brez ugodnosti.
Koliko znašajo prispevki za nekoga, ki prvič odpira s. p., in kako jih plačuje?
Prvo odpiranje sp in prispevki- kako se plačuje prispevke?
Če samozaposleni ni stranka računovodstva, potem mora za prispevke skrbeti sam, tako za oddajo Obračuna prispevkov za socialno varnost za zasebnike (OPSVZ) kot tudi za plačevanje prispevkov. Poleg tega mora imeti s. p. digitalno potrdilo in dostop do eDavkov, da le-to lahko ureja. Če tega ne dela in ne plačuje vestno, mu lahko Finančna uprava RS (Furs) naprti precej visoko kazen.
Potrebujete računovodsko svetovanje?
Obrnite se na naše strokovnjake.
Za ponudbo pokličite na 01 600 15 30 ali pišite na [email protected].
Če je s. p. stranka računovodskega servisa, katerega storitve nudimo tudi na DATI, ji oddamo OPSVZ na Furs in program sam kreira datoteke; .xml za uvod z banko, datoteko .pdf če ne more uvoziti .xml datoteke in potrdilo, da je obračun oddan kot prilogo. Vse to se nato pošlje elektronsko stranki in stranka te prispevke plača sama, na banki, na pošti, elektronsko, kakor koli. Preverite, kakšne storitve računovodstva lahko na DATI koristite, če ste samostojni podjetnik v Enostavno knjigovodstvo – paket samostojni podjetnik.
Če ste popoldanski s. p. in ste stranka računovodstva, zadeva poteka popolnoma enako, le da popoldanski s. p. ne dobi obračuna za vse štiri socialne prispevke, temveč plačuje pavšalne prispevke v višini 65,10 evra.
Višine prispevkov lahko za vsak mesec posebej spremljate na portalu Finančnega urada RS (Furs).
Preberite tudi:
- Prehod iz rednega v popoldanski s. p. in obratno
- Navadni ali popoldanski s. p.
- Odpiranje s. p. – popoldanski, normirani ali navadni s. p.?
- Če v roku dveh let prehajate med oblikami samozaposlitve, vam olajšava plačevanja prispevkov vseeno pripada!
Smo v vas prebudili željo po podjetništvu? Registracija želene oblike podjetja, s. p. ali d. o. o., je na VEM točki DATA brezplačna, hitra in enostavna! Pokličite naše podjetniške svetovalce na 01 600 1530 ali jim pišite na [email protected] ter se dogovorite za individualni termin!
Deli na FacebookuDeli na Twitterju
Zanima me koliko in katere prispevke oz. davke plačujejo podjetniki prva tri leta v Avstriji. Kako poslujejo tisti, ki imajo sedež v Avstriji, poslovno enoto pa v Sloveniji?
Slovenija je velika izvoznica LESA /na kamionih/ v Austrijo
PAMETNI sosedi ustvarjajo KONČNI PRODUKT iz našega lesa in s tem ko imajo končni produkt imajo največjo dodatno vrednost in s tem veliko delovne sile, ki se ustvarja
z našim lesom……pri nas pa imamo temo, temo kar se govori o podjetjosti in sinergiji
tistega kar imamo v izobilju ne znamo SLOVENČKI IZKORIŠČATI…pa razumi če je mogoče