Promocija zdravja na delovnem mestu: kam se uvršča njen strošek?

Delodajalec mora zagotoviti varnost in zdravje zaposlenih pri delu ter poskrbeti, da se načrtuje in izvaja promocija zdravja na delovnem mestu, kot to narekuje Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Delodajalec mora v ta namen pisno oceniti tveganja, ki bi jim bili, oziroma so jim, zaposleni izpostavljeni pri delu, ki ga opravljajo.

Kako pa je obravnavano plačilo, ki ga za to, da se izvaja promocije zdravja na delovnem mestu, nameni delodajalec? Vsak posamični primer stroška, ki ga delodajalec nameni za promocijo zdravja na delovnem mestu, naj bi se zaradi lažjega ugotavljanja, če gre morda za boniteto ali pa je možen odbitek DDV, obravnaval posamično.

Je promocija zdravja na delovnem mestu lahko boniteta?

Plačila delodajalca, ki so vezana na izvajanje zdravja in varnosti pri delu, ki jih navaja zakon, ne sodijo med bonitete oziroma ugodnosti. Kot boniteta se tako ne smatrajo plačila delodajalca za zdravstvene preglede, cepljenje ter za zavarovanje delojemalcev za nesreče pri delu.

Prijava na izobraževanje

Pri bonitetah pa se je dohodnini moč izogniti v primerih, ko vrednost bonitet, ki jih delodajalec ne zagotavlja redno, mesečno ne presegajo 13 evrov (velja le za bonitete iz delovnega razmerja) ter v primeru, ko delodajalec vsem delavcem pod enakimi zagotavlja ugodnosti manjših vrednosti (npr. regresirana prehrana med delom, uporaba prostorov za oddih in rekreacijo, pogostitve ob praznovanjih …), navaja Zakon o dohodnini (ZDoh-2).

Gre za davčno priznan dohodek?

Za ugotavljanje dobička se priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov. Če odhodki niso potrebni za pridobitev prihodkov (niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti; imajo značaj privatnosti; niso skladni z običajno poslovno prakso), ne izpolnjujejo pogojev za priznanje po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Če se ukrepi za promocijo izvajanja zdravja in varnosti na delovnem mestu ne izvajajo na delovnem mestu med delovnim časom, ne gre za davčno priznan dohodek.

Pravica do odbitka DDV

Davčni zavezanec naj bi načeloma imel pravico do naknadnega odbitka DDV, ki ga je že plačal v zvezi z nabavami blaga in storitev, preden je to uvrstil za namene davka na dodano vrednost, vendar pa je le-ta mogoč po natančnem pregledu okoliščin in zadostitvi vseh pogojev za odbitek DDV.

Prijava na izobraževanje

Podjetje DATA tudi v poletnem času obratuje nemoteno. Za registracijo podjetja (s. p. ali  d. o. o.) si zagotovite svoj termin na 01 600 15 30 ali na e-mail [email protected].