Pravica do odmora in pravica do počitka med dvema delovnimi dnevoma je določena z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Koliko odmora med delovnim časom pripada delavcu?
Delavec, ki dela polni delovni čas, ima pravico do odmora med dnevnim delom v trajanju 30 minut. Delavec, ki dela krajši delovni čas (bodisi po dogovoru z delodajalcem ali na podlagi posebnih predpisov) ima pravico do odmora v sorazmerju s časom, prebitim na delu, vendar le pod pogojem, da dela najmanj štiri ure na dan.
Delavec, ki dela na primer tri ure na dan tako nima pravice do odmora, delavec, ki dela s polovičnim delovnim časom, štiri ure na dan, pa ima pravico do 15 minutnega odmora. V primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa se dolžina odmora določi sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa. Odmor se lahko določi šele eno uro po pričetku dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa. Pomembno je, da se čas odmora med dnevnim delom všteva v delovni čas, delavec pa prejme za čas odmora plačilo, kot če bi delal.
Pravico do koliko počitka med dvema delovnima dnevoma ima delavec?
Delavcu pripada v obdobju 24 ur pravica do počitka v nepretrganem trajanju najmanj 12 ur (dnevni počitek). Le v primeru, da je delovni čas delavca neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka v nepretrganem trajanju 11 ur.
V obdobju sedmih zaporednih dni ima delavec poleg pravice do dnevnega počitka tudi pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur (tedenski počitek). Če mora delavec iz objektivnih, tehničnih, organizacijskih vzrokov delati na dan tedenskega počitka, mu mora delodajalec zagotoviti tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu.
Če organizacija dela pri delodajalcu terja delo na nedeljo (ki je v Sloveniji po običaju dan tedenskega počitka), delavec ne more zahtevati, da ima vsako nedeljo prost dan. Delavec pa lahko zahteva, da mu delodajalec zagotovi ustrezen tedenski počitek (24 ur v sedmih dneh). Ker se šteje delo v nedeljo po zakonu za delo v manj ugodnem delovnem času, pripada delavcu, ki dela v nedeljo tudi dodatek v višini, ki jo določa kolektivna pogodba dejavnosti.
Ali lahko delodajalec glede na potrebe dela drugače uredi nočno delo, odmore in počitke?
Zakon o delovnih razmerjih omogoča, da se z zakonom ali kolektivnimi pogodbami na ravni dejavnosti določijo nekatere posebnosti v zvezi z nočnim delom, zagotavljanjem tedenskega in dnevnega počitka in trajanjem obdobja, v katerem se pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa polni delovni čas upošteva kot povprečna delovna obveznost. Navedenih izjem ni mogoče urediti niti v podjetniški kolektivni pogodbi niti v splošnem aktu.
Pripravila: Anja Grahek
Deli na FacebookuDeli na Twitterju
