Predstavljajte si naslednjo situacijo: dobite obisk, usedete se za mizo, kramljate, na mizi so piškoti, ki jih vaš obiskovalec brez posebnega razmišljanja veselo grizlja, medtem, ko skupaj srkata kavo. Veseli ste, vesel pa je tudi vaš gost. Le kaj je narobe s tem? Popolnoma nič.
Zdaj pa si predstavljajte naslednjo situacijo: dobite obisk, ki mu, še preden prestopi prag vašega stanovanja, poveste nekaj v smislu: »Pozdravljen! V tem stanovanju uporabljamo piškote, ki so namenjeni izboljšanju izkušnje tvojega obiska. Na tem seznamu si lahko prebereš točno katere piškote imam in čemu so namenjeni. Ali jih sprejmeš?«
V drugem primeru se zna zgoditi, da boste z nenavadnim vedenjem, ki ga predhodno še niso videli, določen odstotek obiskovalcev pregnali. Če lahko sklepamo po prvem mesecu izvajanja nove piškotne zakonodaje (ZEKom-1), bo upad obiskov znašal okoli 15 %, približno za 10 % pa se bo zmanjšalo število tistih obiskov, s katerimi boste dosegli želen cilj (karkoli že to v vašem konkretnem primeru pomeni).
Dokler se bo zakonodaja posredno trudila oteževati spletno brskanje, kvarila uporabniško izkušnjo, snovalci zakona pa nevešče uporabnike strašili s prispodobami kamere v stanovanju, bo brez dvoma trpel tudi internetni posel. Kaj sploh preostane lastnikom spletnih strani? Pravzaprav nič, razen nadaljevanja pozivov po spremembi in upanja, da se bodo stvari v najkrajšem možnem času spremenile.
Avtor: Jan Kreuzer
