Vsaka peta nezgoda na delovnem mestu je zdrs ali padec
“Delodajalec je odgovoren za varnost in zdravje delavcev in se v primeru nezgod pri delu tudi ugotavlja njegova odgovornost, nikakor pa ne moremo tudi mimo delavčeve odgovornosti, saj se ta v praksi tudi zelo pogosto ugotavlja,” izpostavljajo na Inšpektoratu RS za delo. Do konca avgusta se je letos v Sloveniji zgodilo 5.685 nezgod pri delu – večina lažjih, približno 250 pa hujših. To je nekoliko manj kot lani, ko je bilo v enakem obdobju prijavljenih 6.143 nezgod pri delu. Inšpektorji nadaljuj z branjem…
Davčne blagajne – izjema bo prodaja iz avtomatov
Pri prodaji blaga iz različnih avtomatov – mlekomatov, kavomatov in avtomatov za pijače ali prigrizke, avtomatov za prodajo kart, žetonov, vozovnic in podobnega – davčni zavezanci ne bodo potrebovali davčne blagajne. [tweet]Na avtomate za prodajo pijač ne bo treba namestiti davčnih blagajn.[/tweet] Zakon o davčnem potrjevanju računov predvideva uvedbo davčnih blagajn pri vsakem gotovinskem plačilu, to pomeni pri plačilu z bankovci, kovanci, plačilnimi ali debetnimi karticami, čeki in podobnem. Vendar pa bo prodaja blaga iz avtomata izjema. [seminar id=”73658″ txt=”Davčne blagajne, nadaljuj z branjem…
Preusmeritev elektronske pošte bivšega zaposlenega prepovedana
Preusmeritev elektronske pošte in uporaba službenega elektronskega naslova bivšega zaposlenega po prenehanju delovnega razmerja je nezakonita. Sodišče je pritrdilo stališču Informacijskega pooblaščenca, da delodajalci ne smejo preusmerjati e-pošte oziroma ohranjati aktivnih elektronskih naslovov bivših zaposlenih. Informacijski pooblaščenec je namreč oglobil delodajalca in njuni odgovorni osebi, ker sta preusmerila službeno e-pošto nekdanje zaposlene na drug e-naslov zaposlene. Delodajalca sta trdila, da je bila preusmeritev e-pošte bivše zaposlene potrebna za zagotovitev kontinuitete dela in poslovne komunikacije s strankami, kupci in poslovnimi partnerji. nadaljuj z branjem…
Za odpuščanje mora od delodajalca pravočasno izvedeti tudi Zavod RS za zaposlovanje
Zakonodaja določa, da morate Zavodu RS za zaposlovanje pravočasno sporočiti svoje namere za odpuščanje. Tako morate še vedno sporočiti podatke, ko nameravate prekiniti delovno razmerje večjemu število delavcev ali ko ste odpovedali pogodbo o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga ali zaradi nesposobnosti. Prav tako morate zavod obvestiti, ko sklepate pogodbo o dopolnilnem delu. [tweet]Zavodu ni več treba sporočati podatkov o podjemih pogodbah, o avtorskih pogodbah in objavah prostega delovnega mesta.[/tweet] Odpuščanje večjega števila ljudi O odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev nadaljuj z branjem…
Dodatek za deljeni delovni čas
Dodatek za deljeni delovni čas Dodatek za deljeni delovni čas in dodatek za izmensko delo morate delodajalci delavcem zagotoviti le, če vas k temu zavezuje kolektivna pogodba. Zakon teh dodatkov ne predpisuje. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) predvideva dodatke za delo v manj ugodnem času. To le za nočno delo, za nadurno delo, za delo v nedeljo ali na praznike in dela proste dneve po zakonu. A ne določa višine teh dodatkov. Hkrati ne določa niti vsebine in ne višine nadaljuj z branjem…
Nadomestilo za bolniško odsotnost je lahko nižje od minimalne plače
Delavec, ki je iz dela odsoten zaradi bolezni, lahko dobi izplačano neto nadomestilo plače, ki je nižja od minimalne plače, vendar pa mu mora delodajalec prispevke obračunati od minimalne osnove. Od 1. januarja 2015 znaša minimalna osnova za obračun prispevkov 800,93 evrov. Pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela, torej do nadomestila za bolniško odsotnost, imajo vsi zaposleni, samozaposleni, kmetje, vrhunski športniki in šahisti, pod določenimi pogoji pa tudi brezposelni. O pravici do nadomestila plače med začasno zadržanostjo nadaljuj z branjem…