Krajši delovni čas zaradi starševstva in popoldanski s. p. se izključujeta!

Krajši delovni čas zaradi starševstva in popoldanski s. p. se po razlagi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) izključujeta.

»Po veljavni zakonodaji tisti, ki koristijo pravico do krajšega delovnega časa, ne morejo imeti registriranega statusa samostojnega podjetnika, kjer plačujejo le pavšalne prispevke,« so nam na izrecna vprašanja, ali imajo lahko starši, ki delajo le krajši delovni čas, odprt popoldanski s. p., odgovorili na ministrstvu.

Mlado podjetnico so namreč na centru za socialno delo opozorili, da se krajši delovni čas zaradi starševstva in popoldanski s. p. izključujeta, saj je krajši delovni čas namenjen temu, da starši preživijo več časa z otrokom. Popoldanski s. p. pa bi bil v nasprotju s tem namenom, saj bi staršu čas z otrokom jemal.

Po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) lahko starš izkoristi pravico do skrajšanega delovnega časa do največ polovične tedenske obveznosti, kjer sorazmerni del prispevkov od minimalne plače staršu plačuje država. Izkoristi jo lahko eden od staršev enega otroka do tretjega leta, pri dveh ali več otrocih pa do konca prvega razreda osnovne šole mlajšega, pri čemer je eno leto za vsakega od staršev neprenosljivo. Za krajši delovni čas lahko zaprosijo tudi starši do 18. leta otroka, če gre za nego in varstvo težje ali zmerno gibalno oviranega ali duševno prizadetega otroka.

Krajši delovni čas zaradi starševstva in popoldanski s. p. ne gresta skupaj zaradi ZPIZ-2

Na MDDSZ pojasnjujejo, da se pravici izključujeta, saj bi se moral starš, ki je pri delodajalcu za socialna zavarovanja zavarovan za najmanj 20 ur na teden, za preostali delovni čas do polne delovne obveznosti (40 ur) prednostno zavarovati kot samostojni podjetnik, ker je to zavarovanje urejeno v 15. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).

Ker predhodni člen izpodrine člen za njim, se to zgodi tudi pri zavarovanju iz naslova pravice do krajšega delovnega časa, ki je urejeno v 19. členu ZPIZ-2, trdijo na ministrstvu. »Če je eden od staršev zavarovan za 20 ur pri delodajalcu, za 20 ur pa iz naslova krajšega delovnega časa (torej za polni delovni čas), ne more opravljati samostojne dejavnosti, saj bi zaradi pravila prednosti zavarovanje iz tega naslova izpodrinilo zavarovanje iz naslova krajšega delovnega časa,« še pojasnjujejo na MDDSZ.

Starš, ki bi želel uveljavljati krajši delovni čas zaradi starševstva in ima popoldanski s. p. , bi se moral v primeru skrajšanja delovnega časa prednostno zavarovati za preostanek ur kot samostojni podjetnik.

Prednostno obravnavo členov ZPIZ-2 po vrsti ureja 13. člen, ki pravi, da se mora oseba, ki hkrati izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več zavarovalnih podlagah, obvezno zavarovati po tisti, ki je v ZPIZ-2 pred drugimi. »Nadalje je v tretjem odstavku istega člena določeno, da se mora ne glede na določbo prejšnjega odstavka zavarovanec, ki je po prednostni zavarovalni podlagi zavarovan za manj kot delovni čas, do polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa zavarovati na podlagi določb, ki urejajo zavarovanje drugih zavarovalnih podlag,« pravijo na MDDSZ.