Ime firme

Bodoči podjetniki, ki nameravajo registrirati podjetje, pri pripravi na registracijo podjetja, slej ko prej naletijo na oviro, ki se ji reče izbira imaginarnega imena podjetja. Pri izbiri le-tega morajo bodoči podjetniki upoštevati določila 20. in 21. člena ZGD-1 in spremembe zakonodaje (ZGD-1, 8.8.2015).

Informativni izračun dohodnine

Delno spremenjen 15. člen ZGD-1

Bodoči podjetnik lahko v imenu firme uporabi domensko končnico -.si in za to ne potrebuje dovoljenja vlade RS. Dovoljenje vlade RS kot vemo, še vedno potrebuje podjetnik, ki želi v imenu firme uporabiti besedo Slovenija. To velja tudi za njene izpeljanke in kratice ter zastavo in grb Republike Slovenije.

Spremenjen je tudi 20.člen ZGD-1

V letu 2015 je začela veljati tudi sprememba 20. člena ZGD-1. Ta govori o tem, da je imaginarno ime firme lahko v tujem jeziku in lahko vsebuje črke X,Y, W in Q. To so torej črke, ki niso v slovenski abecedi. Omenjeni člen govori o tem, da sestavina firme, ki nakazuje dejavnost, in oznaka družbe morata biti v slovenskem jeziku. Dodatne sestavine firme (imaginarno ime firme) pa so lahko v tujem jeziku.

Primer:

• SUCCESS, poslovne storitve d.o.o.
• SUCCESS d.o.o.

Seveda še vedno velja (21. člen ZGD), da se mora ime firme jasno razlikovati od imen firm, ki so že vpisana v registru podjetij AJPES.

V nadaljevanju spremenjeni 20.člen ZGD-1 navaja še, da se lahko za dodatne sestavine firme (imaginarno ime) uporabljajo besede, ki vključujejo druge črke, če ustrezajo firmam, imenom ali priimkom družbenikov, ki so sestavni del firme ali ustrezajo registriranim blagovnim znamkam.
Imaginarno ime podjetja, lahko pred registracijo podjetja registrirajo kot blagovno znamko.

 

Kaj je blagovna znamka?

Blagovna oz. storitvena znamka je pravno zavarovan znak ali kakršna koli kombinacija znakov, ki omogoča razlikovanje enakega ali podobnega blaga ali storitev in ga je mogoče grafično prikazati. Znak lahko predstavljajo besede, črke, številke, figurativni elementi, tro-dimenzionalne podobe ali kombinacije barv.

Kakšne pravice daje registrirana znamka?

Registrirana znamka daje imetniku izključno pravico preprečiti tretjim, da bi brez njegovega soglasja za enako ali podobno blago ali storitve uporabljali znak, ki je enak ali zavajajoče podoben njegovi znamki. Vendar pa registrirana znamka ne izključuje pravice drugega, da registrira enak ali podoben znak za označevanje druge vrste blaga ali storitev, razen če gre za slovečo znamko.

Informativni izračun dohodnine

Kako registrirati znamko v Sloveniji?

Postopek za registracijo se začne s prijavo pri Uradu RS za intelektualno lastnino, ki jo lahko slovenski prijavitelji vložijo sami ali prek zastopnika, ki je vpisan v register zastopnikov pri uradu, tuji pa samo prek zastopnika.

Urad preveri, ali prijava izpolnjuje pogoje za registracijo znamke, ne preverja pa obstoja že prej registriranih enakih ali podobnih znamk. Kot znamka se med drugim ne more registrirati znak, ki nima razlikovalnega učinka ali označuje le vrsto, kakovost, namen, geografski izvor ali druge značilnosti blaga ali storitev, kot tudi ne znak, ki zavaja javnost ali nasprotuje javnemu redu ali morali. Če prijava izpolnjuje vse predpisane pogoje, jo urad objavi v svojem uradnem glasilu.

Imetnik že prej registrirane enake ali podobne znamke lahko v treh mesecih od dneva objave prijave vloži pisni ugovor zoper registracijo. O ugovoru urad obvesti prijavitelja, nato pa na podlagi navedb iz ugovora in mnenja prijavitelja preveri njegovo utemeljenost.

Če ni vložen noben ugovor zoper registracijo znamke, urad po plačilu ustrezne pristojbine izda odločbo o njeni registraciji. Znamka traja deset let od datuma vložitve prijave in se lahko poljubno mnogokrat obnovi za nova desetletna obdobja. Taka znamka velja samo v Sloveniji.

Podjetnik, ki si pred registracijo podjetja ime firme zavaruje kot blagovno znamko, mora potrdilo o vpisu v registrirane blagovne znamke, prinesti s seboj na registracijo podjetja na SPOT (VEM) točko.

Vir: Urad za intelektualno lastnino (UIL)

Deli na FacebookuDeli na Twitterju