Fiktivni prihodki izginjajo – izboljšanje za samozaposlene v kulturi?

O tem, da so fiktivni prihodki za samozaposlene ukinjeni, je tekla beseda na novinarski konferenci, ki so jo pripravili Varuh človekovih pravic RS, nevladna organizacija Asociacija ter Novičnik za samozaposlene. Govorili so o odločbi Ustavnega sodišča RS, ki navaja, da je 14. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki ureja pogoje za pridobivanje socialnih pravic za samostojne podjetnike, neskladen z Ustavo RS.

Fiktivni prihodki za samozaposlene: nič več ne bo tako

ZUJPS v 14. členu predpisuje oziroma je predpisoval, da se fiktivni prihodki za samozaposlene pripisujejo tistim samostojnim podjetnikom z nizkimi prihodki, ki na centrih za socialno delo zaprošajo za socialne transferje. Samozaposlenemu prosilcu se v primeru, da je dosegel manjši prihodek od bruto minimalne plače, pripiše razlika do 75 odstotkov bruto minimalne plače kot fiktivni prihodek in pri izračunu socialnih transferjev upošteva tako, kot da ga je dejansko zaslužil.

Po opozorilu o stanju na terenu s strani različnih posameznikov in omenjenih akterjev je lansko leto zahtevo za oceno ustavnosti na Ustavno sodišče RS vložil Varuh človekovih pravic RS.

Prijava na brezplačno izobraževanje

Ustavno sodišče je zahtevi ugodilo – o tem smo pisali v Pridobivanje socialnih pravic z samostojne podjetnike bo spremenjeno – in v odločbi zapisalo, da mora državni zbor v enem letu ustrezno spremeniti zakonodajo, ki jo mora delovno ministrstvo pripraviti v pol leta. Odgovorne pozivajo, da konstruktivno pristopijo k spremembi zakonodaje v skupno dobro najranljivejši populaciji med samozaposlenimi, še pišejo na Asociaciji.

Odločba sodišča je pomembna zmaga

Odločba ustavnega sodišča je “pomembna zmaga“, pišejo na Asociaciji, “za vse prekarne delavke in delavce, tako v kulturi kot širše, ki so podvrženi vse večji s. p.-izaciji in negotovim pogojem na trgu dela. Ustavno sodišče se je tako postavilo na stran tistih, ki nasprotujejo kriminalizaciji revščine in prekarnosti, saj je zakon preprosto domneval, da tisti, ki zaslužijo manj kot dve tretjini minimalne plače, zagotovo skrivajo svoje prihodke od dela na črno. Dejstvo je, da trideset odstotkov samozaposlenih v kulturi dejansko živi pod pragom revščine. Zato je prav da po sklepu ustavnega sodišča tudi zakonodajalci priznajo, da ljudje, številni samozaposleni, živijo v veliki socialni revščini in negotovosti”.

Ob tem so še zapisali, da morajo samozaposleni svojo pravico do nepripisovanja fiktivnih prihodkov uveljavljati individualno. To pomeni, da morajo ob zaprositvi za posamezni socialni transfer na centru za socialno delo dokazati svoje realne prihodke. Če bi se samozaposleni soočali s težavami nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča, pa naj se čim prej obrnejo na urad varuha človekovih pravic, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Ključno je izboljšati pogoje za delovanje samozaposlenih v kulturi

Opozarjajo še, da je ključno izboljšati pogoje za delovanje samozaposlenih v kulturi do te mere, da zatekanje v socialne transferje ne bo potrebno. V letu 2015 je po podatkih CNVOS nevladni sektor zaposloval le 0,79 odstotka aktivnega prebivalstva. Dodajajo še, da so se sredstva za nevladne organizacije v kulturi v zadnjih letih vztrajno zmanjševala.

Prijava na brezplačno izobraževanje

Registracija podjetja na VEM točki DATA je brezplačna, hitra in enostavna. Svoj termin si lahko zagotovite na [email protected] ali na telefonu 01 600 1530.

Vir: Varuh človekovih pravic RS, Asociacija