Dan državnosti, 25. junij, je dobra priložnost za pogled nazaj. Statistični podatki zgovorno opisujejo spremembe, ki jih je v 27-ih letih samostojnosti doživela Slovenija.
Statistični urad RS (SURS) za dan državnosti primerja položaj Slovenije na gospodarskem in demografskem področju v letih 1991 in 2018.
Gospodarstvo: manj kmetijstva in industrije, več storitev
Leta 1991 se je slovensko gospodarstvo spopadlo z izgubo jugoslovanskega trga in z uvajanjem tržnega gospodarstva. V prvih letih samostojnosti se je Slovenija spopadala z visoko stopnjo inflacije (v letu 1991 je bila skoraj 250%), pod 10 % je padla šele v 1995. Lani je znašala 1,4%.
Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca Slovenije je bil v letu 1991 štirikrat nižji kot v 2017 (1991: 5.100 evrov, 2017: 21.000 evrov). Struktura gospodarstva se je od leta 1991 do danes, ko praznujemo dan državnosti, močno spremenila. Delež dohodka iz kmetijskih dejavnosti v BDP se je zmanjšal za več kot polovico, prav tako delež dohodka iz industrije in gradbeništva. Močno pa se je povečal delež dohodka iz storitev.
Na VEM točki v podjetju Data lahko hitro, enostavno in brezplačno ustanovite podjetje. Zaupajte našim izkušenim svetovalcem. Vzeli si bodo čas in vam svetovali pri vseh dilemah, na primer ali je za vas bolj smiselno odpreti s. p. ali d.o.o.
Izrednega pomena za lepo prihodnost mladega podjetja je tudi dober računovodja. V računovodskem servisu Data storitve knjigovodstva in računovodstva podpira več kot 40 izkušenih strokovnjakov. Na naše svetovalce se lahko zanesete tudi, ko potrebujete pravni ali davčni nasvet.
Izvoz in uvoz: največ povezav z Nemčijo, vse več z Rusijo in Kitajsko
V letu 1992 so bili glavni izvozni proizvodi Slovenije cestna vozila, obleka ter električni stroji in naprave. V letu 2017 so bili na prvih dveh mestih prav tako cestna vozila ter električni stroji in naprave, na tretjem pa medicinski in farmacevtski proizvodi.
Najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije je bila v vseh letih Nemčija. Pri trgovanju z drugimi članicami EU se je najbolj povečalo trgovanje z Avstrijo. Pri trgovanju z državami zunaj EU je Slovenija največ blaga izvozila v države, nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Močno se je okrepil izvoz Slovenije v Rusko federacijo. Na dan državnosti ugotavljamo, da se je zelo okrepilo trgovanje s Kitajsko. V 2016 je s Kitajsko trgovala že več kot petina vseh slovenskih uvoznikov. Več jih trguje le še z Italijo, Nemčijo in Avstrijo.
Turizem: turistov trikrat več, nočitev pa manj
V 1991 smo našteli 1,4 milijona prihodov turistov, v 2017 pa 4,9 milijona. Povprečno število prenočitev na turista pa se znižuje; ob osamosvojitvi so turisti prenočili v Sloveniji povprečno 3,4-krat, v 2017 pa 2,5-krat.
Največ prenočitev tujih turistov pri nas so v 2017 ustvarili turisti iz Italije (14 %), Nemčije (12 %) in Avstrije (11 %), sledijo Nizozemci, Hrvati, Britanci in Madžari. Povečuje se število prenočitev turistov iz Kitajske, Južne Koreje, Kanade, Avstralije, Združenih držav in Japonske.
Demografska slika: Slovenija se stara
Na dan državnosti ni preveč pozitivna ugotovitev, da se Slovenija stara. 1. januarja 1991 je bila povprečna starost prebivalcev Slovenije 35,9 leta, 1. januarja 2018 pa 43,2 leta. Leta 1991 je bilo v Sloveniji skoraj 21 % prebivalcev mlajših od 15 let, na začetku 2018 pa samo 15 %. Obrnjeno velja za prebivalce, stare 65 let ali več: v 1991 jih je bilo med celotnim prebivalstvom skoraj 11 %, v 2018 že več kot 19 %.
Življenjska doba je daljša: v 1991 je bila povprečna starost umrlih 70 let, v 2017 pa skoraj 8 let več. V letu 2017 v Sloveniji rojene deklice lahko pričakujejo, da bodo doživele 83,7 leta, dečki pa nekaj več kot 78 let.
Meddržavne selitve: vse več selitev
V Slovenijo se je največ ljudi priselilo v letih 2007, 2008 in 2009 (letno okrog 30.000). Takrat je bilo v Sloveniji izdanih veliko delovnih dovoljenj za tujce. Od leta 2010 se v Slovenijo priseli letno od 14.000 do 17.000 prebivalcev. Odselilo pa se je od 12.000 do 16.000 prebivalcev letno (največ v letu 2009: 19.000).
Plače: za clia moramo delati dvakrat manj
Prebivalec Slovenije, rojen konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, je do svoje polnoletnosti zamenjal tri valute in štiri vrste bankovcev (jugoslovanski dinar, slovenski tolar – ta je bil sprva tiskan v obliki bonov – in evro. Primerjava med povprečnimi plačami v zadnjih dvajsetih letih je tudi zato skoraj nemogoča. Več nam o nekdanjih in zdajšnjih časih pove primerjava, koliko časa smo za nakup določene dobrine ali storitve morali delati v 1991 in koliko v 2017.
Čas dela za nakup dobrine, 1991 in 2017
| dobrina | 1991 | 2017 |
|---|---|---|
| črni kruh (kg) | 27 minut | 18 minut |
| pšenična moka (kg) | 16 minut | 7 minut |
| goveje meso s kostjo (kg) | 2 uri 4 minute | 1 ura 23 minut |
| svinjina, kotlet (kg) | 2 uri 40 minut | 57 minut |
| sveže mleko, neposneto (l) | 15 minut | 9 minut |
| jedilno olje (l) | 46 minut | 16 minut |
| beli sladkor (kg) | 27 minut | 8 minut |
| mleta kava (kg) | 5 ur 2 minuti | 1 ura 18 minut |
| nov Reanult Clio | 3702 uri | 1925 ur |
| dnevni časopis | 17 minut | 14 minut |
Kako nam kaže?
“Prebivalstvo Slovenije naj bi se povečevalo do približno leta 2025 (in se povečalo na okrog 2.083.000), in to predvsem zaradi selitvenega prirasta,” na dan državnosti napovedujejo na Statističnem uradu. Po letu 2025 naj bi število prebivalcev začelo počasi padati. 1. januarja 2080 naj bi imela Slovenija 1.938.000 prebivalcev.
V naslednjih 65 letih naj bi se pomembno spremenila starostna sestava prebivalstva Slovenije. Letos predstavljajo starejši od 65 let 19,4 % prebivalstva, leta 2057 naj bil bilo v tej starostni skupini skoraj 31 % prebivalcev Slovenije. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu se bo daljšalo. Dečki, ki se bodo rodili v Sloveniji leta 2080, bodo lahko pričakovali, da bodo živeli 87 let, deklice pa več kot 91 let.
Vir: Statistični urad RS
Deli na FacebookuDeli na Twitterju