Kadri

Subvencija za znižano plačilo vrtca

|
Subvencija za znižano plačilo vrtca

Subvencija za znižano plačilo vrtca za starše Subvencija za znižano plačilo vrtca je predvidena za starše, ki imajo prijavljeno bivališče v Republiki Sloveniji. Lahko pa ima tudi vsaj eden od staršev prijavljeno začasno prebivališče in je hkrati zavezanec za dohodnino. Subvencija za znižano plačilo vrtca se tako oddaja na pristojnem centru za socialno delo. Izvede pa se preko obrazca enotne vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Vlogo je potrebno oddati še preden otrok začne obiskovati vrtec. Informativni izračun plače nadaljuj z branjem…

Subvencija za znižano plačilo vrtca Read More »

Letni dopust za leto 2020 – delodajalci, ste ga že odmerili svojim zaposlenim?

|
Letni dopust za leto 2020 – delodajalci, ste ga že odmerili svojim zaposlenim?

Letni dopust za leto 2020 – kako ga odmeriti in do kdaj ga je potrebno odmeriti? S temi vprašanji, se pogostokrat na pravnike Data obrnejo delodajalci. Vendar pa mora delodajalec poznati še druga določila vezana na letni dopust, ki jih določa splošni zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in morebitne kolektivne pogodbe panožne dejavnosti. Te so: minimalno trajanje letnega dopusta, kateri so dodatni dnevi letnega dopusta na podlagi zakona in kolektivne pogodbe panožne dejavnosti, sorazmernost letnega dopusta, način izrabe, ipd. Informativni

Letni dopust za leto 2020 – delodajalci, ste ga že odmerili svojim zaposlenim? Read More »

A1 potrdilo – preverjanje prijave prebivališča

|
A1 potrdilo: Preverjanje prijave prebivališč

A1 potrdilo je pogosto pogojevano s preverjanjem prijave prebivališča. Slednje je najverjetneje marsikoga stalo zavrnitve izdaje potrdila A1. Potrdilo mora pridobiti slovensko podjetje za vsakega delavca, ki ga namerava napotiti v drugo državo članico EU, EGP ali Švicarske konfederacije za izvajanje storitve. S potrdilom A1 delavec v tujini izkaže, da je tudi v času dela na območju druge države ostal vključen v obvezno zavarovanje v Republiki Sloveniji. Potrdilo A1 izdaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Zmaga pravne službe DATA:

A1 potrdilo – preverjanje prijave prebivališča Read More »

Koronavirus lahko zahteva daljšo bolniško odsotnost delavca

|
Koronavirus lahko zahteva daljšo bolniško odsotnost delavca

Koronavirus v večini primerov lahko zahteva daljšo bolniško odsotnost, najprej zaradi obvezne karantene, nato zaradi dejanske bolezni in okrevanja. Koronavirus – razlog za bolniško odsotnost Bolniška odsotnost z dela zaradi bolezni kot je koronavirus, poškodbe in drugih zdravstvenih primerov (npr. krvodajalska akcija), je delavčeva pravica. Za delodajalca pa lahko pomeni nevšečnost, saj mora preprečiti morebitni izpad opravljenega dela (nadomeščanje, zaposlitev novih delavcev za čas nadomeščanja).  Bolniško odsotnost ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), glede njenega uresničevanja pa se zakon sklicuje na:

Koronavirus lahko zahteva daljšo bolniško odsotnost delavca Read More »

Nadomestilo izplačila plače – v katerih primerih pripada delavcu?

|
Nadomestilo izplačila plače - v katerih primerih pripada delavcu?

Nadomestilo izplačila plače – v katerih primerih je delodajalec dolžan delavcu izplačati nadomestilo plače? Ali je do nadomestila izplačila plače upravičen tudi delavec, ki neupravičeno izostane z dela in svojega izostanka ne opraviči? PRIJAVA NA BREZPLAČNI SEMINAR: OBVEZNOSTI DELODAJALCA Potrebujete pravni nasvet glede disciplinskega postopka, postopka redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi? Pokličite nas na 01 6001 528 in se dogovorite za termin svetovanja pri pravnem svetovalcu! Nadomestilo izplačila plače določa ZDR-1 Zakon o delovnih razmerjih določa, da ima delavec

Nadomestilo izplačila plače – v katerih primerih pripada delavcu? Read More »

Odmor med delom – kako je urejeno pri nas in v drugih državah članicah EU?

|
Odmor med delom – kako je urejeno pri nas in v drugih državah članicah EU?

Odmor med delom je eden od ukrepov zagotavljanja zdravja in dobrega počutja delavcev pri delu. V kolikor delodajalec ne zagotovi pravice do odmora, gre za kršitev, ki se obravnava kot prekršek. Globa za prekršek pa znaša tudi do 4.000 EUR. Komu pripada odmor med delom? Zakon o delovnem razmerju (ZDR-1) določa, da odmor med delom pripada delavcu, ki dela polni delovni čas, in sicer v trajanju 30 minut ter delavcu, ki dela krajši delovni čas, vendar najmanj štiri ure na

Odmor med delom – kako je urejeno pri nas in v drugih državah članicah EU? Read More »

Scroll to Top