Kadri

Vsaka peta nezgoda na delovnem mestu je zdrs ali padec

“Delodajalec je odgovoren za varnost in zdravje delavcev in se v primeru nezgod pri delu tudi ugotavlja njegova odgovornost, nikakor pa ne moremo tudi mimo delavčeve odgovornosti, saj se ta v praksi tudi zelo pogosto ugotavlja,” izpostavljajo na Inšpektoratu RS za delo. Do konca avgusta se je letos v Sloveniji zgodilo 5.685 nezgod pri delu – večina lažjih, približno 250 pa hujših. To je nekoliko manj kot lani, ko je bilo v enakem obdobju prijavljenih 6.143 nezgod pri delu. Inšpektorji nadaljuj z branjem…

Vsaka peta nezgoda na delovnem mestu je zdrs ali padec Read More »

Preusmeritev elektronske pošte bivšega zaposlenega prepovedana

Preusmeritev elektronske pošte in uporaba službenega elektronskega naslova bivšega zaposlenega po prenehanju delovnega razmerja je nezakonita. Sodišče je pritrdilo stališču Informacijskega pooblaščenca, da delodajalci ne smejo preusmerjati e-pošte oziroma ohranjati aktivnih elektronskih naslovov bivših zaposlenih. Informacijski pooblaščenec je namreč oglobil delodajalca in njuni odgovorni osebi, ker sta preusmerila službeno e-pošto nekdanje zaposlene na drug e-naslov zaposlene. Delodajalca sta trdila, da je bila preusmeritev e-pošte bivše zaposlene potrebna za zagotovitev kontinuitete dela in poslovne komunikacije s strankami, kupci in poslovnimi partnerji.

Preusmeritev elektronske pošte bivšega zaposlenega prepovedana Read More »

Dodatek za deljeni delovni čas

dodatek za deljeni delovni čas

Dodatek za deljeni delovni čas Dodatek za deljeni delovni čas in dodatek za izmensko delo morate delodajalci delavcem zagotoviti le, če vas k temu zavezuje kolektivna pogodba. Zakon teh dodatkov ne predpisuje. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) predvideva dodatke za delo v manj ugodnem času. To  le za nočno delo, za nadurno delo, za delo v nedeljo ali na praznike in dela proste dneve po zakonu. A ne določa višine teh dodatkov. Hkrati ne določa niti vsebine in ne višine

Dodatek za deljeni delovni čas Read More »

Dopolnilno delo – za dodatnih osem ur na teden k drugemu delodajalcu

Kljub temu, da delavec pri enem delodajalcu že dela 40 ur na teden oziroma ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, lahko izjemoma sklene pogodbo o zaposlitvi še za dodatnih osem ur na teden z drugim delodajalcem. Izjemo oziroma tovrstno dopolnilno delo, kot ga je poimenoval zakonodajalec, določa 147. člen Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Drugo, krajše delovno razmerje z drugim delodajalcem, lahko delavec sklene le s soglasjem delodajalca, s katerim ima že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za

Dopolnilno delo – za dodatnih osem ur na teden k drugemu delodajalcu Read More »

Kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti že deset let ne velja več

Odkar je prenehala veljati Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, delodajalce in delavce pri urejanju medsebojnih razmerij tam, kjer ne veljajo panožne kolektivne pogodbe, zavezuje le še Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), pogodba o delu in splošni akti delodajalca. To je praviloma manj ugodno za delavce, saj lahko vsak nižji akt določa le ugodnejše pogoje zanje in že pridobljenih pogojev z višjim aktom ne more poslabševati z nižjim. Pogodba o zaposlitvi tako lahko določa ugodnejše pogoje kot kolektivna pogodba, ta

Kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti že deset let ne velja več Read More »

Dodatki k plači tudi do 200 odstotkov urne postavke

dodatki k plači

Dodatki k plači tudi do 200 odstotkov urne postavke Dodatki k plači zajemajo  delo v nočnem času, za delo v nedeljo in na praznik in dela prost dan. Delo v nočnem času in kdo so nočni delavci sicer na splošno določa Zakon o delovnih razmerjih. Zakon o praznikih in dela prostih dnevih pa praznike in dela proste dneve pri nas. Dodatki k plači, kdo dobi dodatek za nočno delo? Dodatek za nočno delo pripada tako delavcem, ki delajo le nekaj ur

Dodatki k plači tudi do 200 odstotkov urne postavke Read More »

Scroll to Top