Status samostojnega kulturnega delavca lahko pridobijo tisti ustvarjalci, ki samostojno opravljajo različne poklice s področja kulture in so vpisani v razvid pri Ministrstvu za kulturo. V seznam poklicev, ki jih lahko kot edini ali glavni poklic oseba opravlja s pridobitvijo statusa samostojnega kulturnega delavca, je vključenih več kot 50 poklicev. Kulturni delavci pa se lahko odločijo tudi za ustanovitev s.p. pri čemer niso vezani na seznam poklicev.
Status samostojnega kulturnega delavca – kako ga pridobiti?
Za pridobitev statusa mora posameznik izpolnjevati naslednje pogoje:
- samostojno opravlja specializiran poklic na področjih iz 4. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo,
- ni uživalec pokojnine in
- ima ustrezno strokovno izobrazbo oziroma z dosedanjim delom izkazuje, da je usposobljen za opravljanje te dejavnosti.
Samostojni kulturni delavec oziroma samozaposleni v kulturi so vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo. Vloga se na ministrstvo lahko odda po pošti ali osebno. Hkrati z vpisom samozaposleni v kulturi nase prevzame določene obveznosti: plačevanje prispevkov za socialno varnost (lahko jih plačuje država) in plačevanje dohodnine.
Normiranec sp – kaj morate vedeti?
Vsako spremembo, ki vpliva na pridobitev oziroma uživanje pravice (zaposlitev s polnim ali polovičnim delovnim časom, samostojno poklicno opravljanje druge dejavnosti, spremembo bivališča ali druga pravno pomembna dejstva), mora oseba, ki ima status samostojnega kulturnega delavca, sporočiti ministrstvu najkasneje v 15 dneh.
Status samostojnega kulturnega delavca ali s.p.
Kakšna je torej razlika med statusom samostojnega podjetnika in statusom samozaposlenega v kulturi? Če se odločite za registracijo s.p. oziroma za ustanovitev podjetja lahko izberete različne dejavnosti, ki jih boste opravljali in zanje izdajali račune. Fizične osebe z dejavnostjo, sem spadajo tudi samozaposleni v kulturi, pa ne morejo opravljati katerekoli dejavnosti. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati, da se lahko registrirajo pri Ministrstvu za kulturo, so namreč zakonsko določeni.
Osebe, ki imajo status samostojnega kulturnega delavca, pa imajo možnost hkrati ustanoviti tudi s.p.. A le v primeru, če pri tem ne navedejo istih dejavnosti kot jih opravljajo preko statusa samozaposlenega kulturnega delavca.
Status samostojnega kulturnega delavca – prispevke lahko plača država
Vsi tisti, ki imajo status samostojnega kulturnega delavca, lahko na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in Uredbe o samozaposlenih v kulturi zaprosijo za pridobitev pravice do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje ter za starševsko varstvo in za zaposlovanje iz državnega proračuna.
Prispevki za popoldanski s.p. v 2024
Izpolnjevati morajo naslednje pogoje:
- vpisani morajo biti v razvid samozaposlenih v kulturi pri Ministrstvu za kulturo;
- njihovo delo v zadnjih petih letih pomeni izjemen kulturni prispevek, ali
- njihovo delo v zadnjih petih letih pomeni prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic (iz Priloge II Uredbe o samozaposlenih v kulturi).
Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost se podeljuje za pet let z možnostjo podaljšanja.
Samozaposleni v kulturi, ki mu je priznana pravica do plačila prispevkov, lahko uveljavlja pravico do plačila prispevkov v primeru:
- da je rezident Republike Slovenije za davčne namene,
- da ne presega dohodkovnega cenzusa iz 13. člena uredbe,
- ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev starostne pokojnine.
V letu 2024 lahko izplačilo prispevkov za socialno varnost uveljavljajo tisti samozaposleni s priznano pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, katerih povprečni dohodek zadnjih treh let ne presega zneska 21.244,48 EUR bruto.
Deli na FacebookuDeli na Twitterju